12. 2. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata 30. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1081/2005 z dne 29. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, je v postopku denacionalizacije zavrnila pritožnikov zahtevek za vrnitev podržavljenih nepremičnin v last in posest. Pritožnikovo pritožbo zoper to odločbo je zavrgla kot prepozno, prav tako je zavrgla predlog za obnovo postopka, s katerim je pritožnik uveljavljal obnovitveni razlog po 10. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju ZUP). Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo zoper odločitvi upravnega organa prve stopnje o zavrženju pritožbe in predloga za obnovo postopka zavrnilo, Upravno sodišče je zavrnilo tožbo, Vrhovno sodišče pa je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča in Ustavnemu sodišču predlaga, naj jo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje. Izpodbijani odločitvi očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Sklicuje se tudi na določbi prvega in četrtega odstavka 15. člena Ustave. Navaja, da je bil pooblaščenec, ki ga je zastopal v denacionalizacijskem postopku prava neuka stranka, da ni vedel, da bo pritožnik v primeru vztrajanja pri vrnitvi v naravi izgubil možnost uveljavljanja odškodnine, da mu ni vročal odločb in da ga ni seznanjal s postopkom. Pritožnik trdi, da je izpodbijana odločitev napačna, ker pooblaščenec, ki ga je zastopal v denacionalizacijskem postopku, ni imel posebnega pooblastila za izjavo, da vztraja pri vrnitvi nepremičnin v naravi. Meni, da mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, po določbi 59. člena ZUP imeti posebno pooblastilo ne le za umik zahtevka, temveč tudi za vsa dejanja, ki lahko "pripeljejo do izdaje negativne odločbe". Ker ga upravni organ ni pozval k predložitvi izrecnega pooblastila za vztrajanje na takem zahtevku in ker je odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo vročil le pooblaščencu, naj bi bil pritožnik z izpodbijanima odločitvama o zavrženju pritožbe in o zavrženju predloga za obnovo postopka prikrajšan za možnost uveljavljanja pravnega sredstva in za pravico do enakega varstva pravic.

B.

3.Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje s stališčem, po katerem bi moral imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo ne le za umik zahtevka, temveč tudi za dejanja, ki lahko privedejo do zavrnitve zahtevka. Po mnenju Upravnega in Vrhovnega sodišča za tako stališče ne v Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – ZDen) ne v ZUP ni podlage. Pritožnik pa ne pojasni, zakaj naj bi zahteva po posebnem pooblastilu izhajala iz 22. in 25. člena Ustave. Dejstva in okoliščine konkretnega primera, tj. da je pritožnikov pooblaščenec vztrajal pri zahtevi za vrnitev v naravi, da pritožnika ni seznanil z odločitvijo o zavrnitvi takega zahtevka in da ni vložil pritožbe, ne zadoščajo za utemeljitev, da izpodbijana odločitev temelji na stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika 22. in 25. člena Ustave. Poleg tega je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je bil pritožnikov pooblaščenec v denacionalizacijskem postopku seznanjen in opozorjen na pravne posledice vztrajanja pri zahtevi za vrnitev nepremičnin v naravi. Zato ne drži pritožnikova trditev, da njegov pooblaščenec (kot prava neuka stranka) ni vedel, da bo pritožnik v primeru vztrajanja pri vrnitvi v naravi izgubil možnost uveljavljanja odškodnine.

4.To, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo ni uspel, samo po sebi še ne pomeni, da mu ni bilo zagotovljeno sodno varstvo njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve po četrtem odstavku 15. člena Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan