Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?

II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?

III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:

1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,

2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in

3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?

IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih? V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?

VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:

1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in

2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?

II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?

III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:

1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,

2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in

3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?

IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih? V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?

VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:

1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in

2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o Upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 215-47/2017-8 z dne 7. 7. 2017, o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za registracijo društva. Iz obrazložitve je razvidno, da je Upravno sodišče pritrdilo vsem stališčem glede neskladnosti statuta (tj. temeljnega akta) tožeče stranke z določbami Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) in pravnim redom Republike Slovenije, razen glede spremembe naslova sedeža društva.

2. Tako so tudi po stališču Upravnega sodišča določbe statuta glede pridobitne dejavnosti društva neskladne z določbami ZDru-1 že zato, ker v statutu ni navedena povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni ter cilji društva. Dejavnost cestnih prevozov pa lahko glede na 20. člen Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2) lahko opravlja le pravna oseba, ki je gospodarska družba, tožeča stranka pa to ni. Glede na 9. člen ZDru-1 bi moral statut vsebovati tudi določila o tem, kako se skličeta in izvedeta zbor članov in korespondenčna seja. V nasprotju s 13. členom ZDru-1 naj bi bilo imenovanje predsednika društva v pristojnosti upravnega odbora in ne zbora članov. Ker je po 11. členu ZDru-1 članstvo v društvu osebno, je tudi po mnenju Upravnega sodišča nesprejemljiva določba statuta, ki članu omogoča glasovanje po pooblaščencu. V neskladju z 12. členom ZDru-1 pa je določba statuta, ki dopušča, da so člani organov društva lahko tudi osebe, ki niso člani društva. Iz tega člena ZDru-1 pa naj bi izhajala tudi zahteva, da se volitve v organe društva izvedejo tudi takrat, ko je število kandidatov enako številu mest v organu. Drugačna določba v statutu je zato tudi po odločitvi Upravnega sodišča nedopustna.

3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj razlage določb ZDru-1 in ZPCP-2, na katerih temeljijo ugotovitve, da statut tožeče stranke z njimi ni usklajen.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. V obravnavani zadevi odločitev Upravnega sodišča temelji na več samostojnih razlogih. Vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede vseh vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je tožničinemu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pravna vprašanja, ki so pomembna za enotnost in razvoj sodne prakse, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pomembno pa je za nadaljnje postopke registracije društev, kot ene izmed najpogostejših oblik organiziranja in združevanja oseb v Sloveniji, s katero se med drugim, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka, uresničuje tudi ustavna pravica do združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave.