Jedro

Tožeča stranka je že od vsega začetka tožila ne le (sedaj izbrisano) družbo M., ampak tudi drugo in tretjetoženo stranko kot njena družbenika.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe ( z dne 6.4.2005) se delno ugodi, sklep se r a z v e l j a v i v delu, ko je tožba zavržena zoper drugo in tretjetoženo stranko in se zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.

Pritožbi zoper sklep o stroških (z dne 16.5.2005) se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

S sklepom z dne 6.4.2005 je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke v celoti zavrglo ter pravdni postopek ustavilo, s sklepom z dne 16.5.2005 pa je naložilo tožnici, da povrne drugo in tretjetoženi stranki pravdne stroške v višini 430.580,00 SIT v roku 15-ih dni.

Zoper oba sklepa se po pooblaščencu pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbam ugodi ter izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da je zahtevala, da se pravdni postopek prekine, da bi se lahko nadaljeval v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP, ko bi ga pravni nasledniki pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, prevzeli. Sodišče prve stopnje postopka ni prekinilo in s tem tožnici ni dalo možnosti, da bi s pripravljalno vlogo dopolnila trditveno podlago tožbe, da bi se postopek nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe, zoper drugo in tretjetoženo stranko, na podlagi določil Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Zakona o finančnem poslovanju podjetij ( ZFPPod ). Glede na vlogo tožnice z dne 7.4.2005 bi sodišče prve stopnje moralo povabiti pravne naslednike ( drugo in tretje toženo stranko), da prevzamejo pravdo, ne pa da je tožbo kar preprosto zavrglo in postopek ustavilo. Opozarja, da se je družba M. od 27.9.2001 udeleževala postopka (čeprav ni mogla biti več pravdna stranka), niti ni imel pooblaščenec od tedaj dalje pooblastila za zastopanje prvotožene stranke. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta se drugo in tretjetožena stranka spustili v pravdo. Na podlagi sodbe opr. št. P 298/88 z dne 3.12.2001 sta pozvali tožnico na povrnitev pravdnih stroškov (kot pravna naslednika izbrisane družbe). Na naroku 1.2.2005 pa so vsi trije toženci vsebinsko ugovarjali zahtevkom tožnice. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo odločilno dejstvo, saj je bil M. d.o.o. izbrisan 27.9.2001, na to ugotovitev pa je vezalo odločitev Ustavnega sodišča, ki glede na pravne posledice te odločbe nima vpliva na predmetni izbris. Ustavna odločba je bila izdana 9.10.2002, zato se ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev (6. odst. 580. čl. ZGD in 27. čl. ZFPPod) začela veljati (43. in 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču). Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj ustavna odločba razlaga, da je treba, skladno s kriteriji iz ustavne odločbe ugotoviti položaj drugega in tretjega toženca, ki sta se spustila v pravdo. Odgovorni so samo tako imenovani aktivni družbeniki, ki izpolnjujejo kriterije, navedene v obrazložitvi citirane ustavne odločbe.

V pritožbi zoper sklep o stroških tožnica navaja, da je izpodbijana odločitev preuranjena. Zoper sklep z dne 6.4.2005 o zavrženju tožbe je vložila pravočasno pritožbo. Pa tudi sicer so stroški fiktivni, saj nimajo podlage v računih, izdanih drugo in tretjetoženi stranki, kot je bilo to storjeno z odvetnikove strani takoj po izdaji sodbe Okrožnega sodišča v K. z dne 3.12.2001, ki je bila kasneje razveljavljena. Drugo in tretjetožena stranka niti ne vesta, da je bil izdan izpodbijani sklep, ker nista dobili računov, ki naj bi bili podlaga za stroškovnik in priglasitev stroškov v tem postopku. Davčna uprava RS bo preverila, ali imajo stroški, priglašeni s stroškovnikom, podlago v izdanih računih drugo in tretjetoženi stranki. Stroški pa so bili tudi napačno odmerjeni, saj ne morejo znašati 430.580,00 SIT, ampak 426.580,00 SIT. Ni pa tudi jasno, koliko od odmerjenih stroškov bi morala povrniti drugo oz. koliko tretjetožena stranka.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe: Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, v skladu z 2. odst. 350. čl. ZPP. V obrazložitvi pa je upoštevalo določbo 1. odst. 360. čl. ZPP. V obravnavani zadevi je tožeča stranka 1.6.1998 vložila tožbo zoper družbo M. d.o.o. iz P. kot prvotoženo stranko ter zoper G. M. P. kot drugotoženo stranko in G. E. kot tretjetoženo stranko. Od vseh toženih strank je zahtevala nerazdelno plačilo 99.720 DEM v tolarski protivrednosti s 6-% mesečnimi obrestmi od 16.4.1997 dalje do plačila iz naslova več posojilnih pogodb, sklenjenih v letu 1996. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je bila prvotožena stranka s sklepom z dne 26.9.2001 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra po 2. tč. 1. odst. 25. čl. v zvezi z 2. odst. 25. čl. ZFPPod, ker neprekinjeno v obdobju 12-ih mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa. Ob taki ugotovitvi in ker tožeča stranka v prekluzivnem enoletnem roku po 2. odst. 394. čl. ZGD ni predlagala nadaljevanja postopka zoper družbenika (drugo in tretjetoženo stranko) je sodišče prve stopnje menilo, da niso podani pogoji za nadaljevanje postopka po 1. odst. 208. čl. ZPP in je tožbo s sklicevanjem na 81. čl. ZPP v celoti zavrglo. Že iz doslej povedanega sledi, da je sodišče prve stopnje očitno prezrlo, da je tožeča stranka že od vsega začetka tožila ne le (sedaj izbrisano) družbo M., ampak tudi drugo in tretjetoženo stranko kot njena družbenika. Da sta bila drugo in tretjetožena stranka družbenika prvotožene stranke izhaja tako iz razlogov izpodbijanega sklepa, kot tudi iz pritožbenih navedb. Tožeča stranka se v pritožbi sicer neupravičeno sklicuje na vlogo z dne 7.4.2005, v kateri naj bi predlagala prekinitev predmetnega postopka, saj kot izhaja iz spisovnih podatkov, je to vlogo sodišče prve stopnje prejelo šele 8.4.2005, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa (6.4.2005). Prav pa ima, ko opozarja, da je tožila tudi drugo in tretjetoženo stranko, ki sta se kot toženi stranki v pravdo že spustili in v pravdi sodelovali. Sodišče prve stopnje se sklicuje na 2. odst. 394. čl. ZGD, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo na podlagi 1. odst. 394. čl. ZGD v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Vendar gre v obravnavni zadevi za specifično situacijo. Prvotožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti na podlagi ZFPPod, postopek zoper pravne naslednike (družbenike), to je drugo in tretjetoženo stranko pa je že v teku. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo, vloženo zoper drugo in tretjo toženo stranko kot družbenika izbrisane družbe obravnavati in o tožbenem zahtevku odločiti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi v tem delu ugodilo in prvostopenjski sklep razveljavilo v delu, kolikor se zavrženje tožbe nanaša na drugo in tretjetoženo stranko in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP). Odločitev o zavrženju tožbe zoper prvotoženo stranko pa je materialnopravno pravilna, družba je z izbrisom prenehala, postopek se nadaljuje zoper družbenika. Zato je pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, kolikor se nanaša na zavrženje tožbe zoper prvotoženo stranko (2. tč. 365. čl. ZPP).

K pritožbi zoper sklep o stroških : Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po zavrženju tožbe odločilo o stroških postopka, upoštevajoč načelo uspeha pravdnih strank v postopku (154. čl. ZPP). Ker pa je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo, je moralo zato razveljaviti tudi stroškovno odločitev (v skladu s 165. čl. ZPP), saj je ta odvisna od uspeha pravdnih strank v postopku, ki pa je še neznan. Zato je odločilo, kot sledi iz II. tč. izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP).