Jedro

Ker prvostopenjski organ ni našel razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahtev solastnikov parcele 605 za evidentiranje urejene meje po 35. členu ZEN (in nobene take okoliščine, ki je po citirani določbi razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve, tudi ne navaja tožnik v tožbi), je mogel zaključiti, da se z na mejni obravnavi predlagano ureditvijo dela meje te parcele strinjajo vsi lastniki te parcele in sosednjih parcel 679 in 681, saj so vsi navedeni podali izjave o strinjanju z urejeno mejo na mejni obravnavi, razen C.C., za katero pa se šteje, da se s predlagano mejo tudi strinja, saj se na poziv organa, da se izjavi o strinjanju s predlagano mejo, ni odzvala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Kranj (prvostopenjski organ) odločila, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 604/1, 66, 68, 93/2, 199, 207, 460/14, 591/20 in 605 s sosednjimi parcelami 66, 68, 679, 93/5, 636/1, 645/2, 645/1, 678/3, 591/1 in 681; in da se v postopku parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukine se parcela 66 in nastaneta novi parceli 66/1 in 66/2, ukine se parcela 68 in nastaneta novi parceli 68/1 in 68/2, ukineta se parceli 93/2 in 93/6 ter nastanejo nove parcele 93/12, 93/13, 93/14, 93/15, ukine se parcela 97 in nastaneta novi parceli 97/1 in 97/2, ukine se parcela 199 in nastaneta novi parceli 199/1 in 199/2, ukine se parcela 207 in nastanejo nove parcele 207/1, 207/2, 207/3, ukine se parcela 460/14 in nastaneta novi parceli 460/15, 460/16, ukine se parcela 591/1 in nastaneta novi parceli 591/46 in 591/47, ukine se parcela 591/20 in nastaneta novi parceli 591/44 in 591/45, in ukine se parcela 605 ter nastaneta novi parceli 605/1 in 605/2; grafični prikaz (priloge 1, 2, 3, 4, 5) urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga tej odločbi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je 11. 2. 2009 bilo vloženih pri prvostopenjskem organu pet zahtev, med drugim zahteva A.A., B.B., tožnika, C.C., D.D., E.E., F.F. in G.G. za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje med parcelo 605 in sosednjima parcelama 679 in 681 ter parcelacije parcele 605 v k.o. .... Zahtevam je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.d. Ljubljana z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev; elaborat je potrdil odgovorni geodet. Prvostopenjski organ se v nadaljevanju sklicuje na določbe 28. in 48. člena ZEN ter navaja, da so osebe, ki so vložile zahtevo za evidentiranje urejenega dela meje med parcelo 605 in sosednjima parcelama 679 in 681 ter parcelacije parcele 605, solastniki parcele 605. Organ dalje navaja, da je iz elaborata razvidno, da so kot stranke v postopku za parcelo 605 sodelovali vsi solastniki te parcele, ki so bili na dan mejne obravnave kot taki vpisani v zemljiški knjigi. Prvostopenjski organ je opravil preizkus vloge po 35. in 51. členu ZEN in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oz. zavrnitev. Organ je dalje ugotovil, da je pogoj 1. odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker so deli mej parcel, ki se jih dotikajo novi deli meja, ki nastanejo z delitvijo, urejeni v tem postopku. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik parcele. Stranke so na mejni obravnavi v zapisniku ureditve delov meje in zapisniku parcelacije popisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo C.C. in Direkcije RS za ceste, ki se mejne obravnave nista udeležili. Za stranke, ki se mejne obravnave niso udeležile, je v elaboratu ureditve meje priloženo popolno dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da je bilo lastniku omogočeno, da ga je prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Organ je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno s 36. členom ZEN povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Dne 9. 6. 2009 je organ v določenem roku iz poziva prejel izjavo Direkcije RS za ceste o strinjanju s potekom predlagane meje. Po preteku roka, določenega v pozivu, je organ dalje ugotovil, da C.C. ni podala izjave o strinjanju s potekom predlagane meje. Kljub temu je strinjanje navedene stranke s potekom predlagane meje izkazano, in sicer v skladu z 2. odstavkom 36. člena ZEN, ker se stranka v roku 15 dni od vročitve vabila k izjavi o poteku predlagane meje o poteku le te ni izjavila, kljub temu, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno in je bila v vabilu opozorjena na pravne posledice. Prvostopenjski organ je preveril, ali podatki o mejah, novih deli mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Odločba je izdana na podlagi 40. in 52. člena ZEN.

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 13. 5. 2010 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je pritrdil odločitvi in razlogom prvostopenjskega organa ter zavrnil vse pritožbene navedbe tožnika kot neutemeljene.

Tožnik v tožbi navaja, da kot solastnik parcele 605 k.o. ... nasprotuje parcelaciji in odvzemu nepremičnine. Navaja, da je izpodbijana odločba izdana v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). V postopku niso bila upoštevana procesna pravila in tožniku niso bile dane listine, na katere se izpodbijana odločba sklicuje. Tožnik ni bil informiran o sami zadevi, zakaj gre v postopku parcelacije. Vprašan tudi ni bil za mnenje, ampak se ga izsiljuje in se mu želi odvzeti nepremičnino. Predlog za parcelacijo parcele 605 se mu podtika, s tem bi izgubil lokacijo za gradnjo hidroelektrarne, čeprav je Občini Tržič poznano, da je zainteresiran za gradnjo lastne hidroelektrarne. Dalje navaja, da se mora po sodbi Upravnega sodišča opr. št. I U 544/2009 z dne 9. 6. 2009 obnoviti postopek denacionalizacije za Tovarno usnja. Parcela 605 je delež tovarne usnja. Zato je odločba drugostopenjskega organa nična. Tožnik v teku postopka evidentiranja urejene meje parcele 605 in parcelacije po zahtevi Občine Tržič ni bil nikoli seznanjen s kakršnimkoli njenim poslom v zvezi s premoženjem, ki se v navedenem denacionalizacijskem postopku vrača H.H., katerega vnuk je tožnik. Navaja, da nima svojega izvoda in se tudi ne spomni, da bi bianko podpisal pristanek na parcelacijo parcele 605; meni, da se drugostopenjski organ ne more sklicevati na njegov podpis, napravljen v zmoti. Na drugostopenjskem organu je bil zavrnjen, ko je tja prišel, da bi se zadeva razjasnila. Žaljive so zanj ugotovitve, da so vsi dediči H.H. podpisali soglasje za parcelacijo, zlasti ob tem ko je ugotovljeno, da se nekateri od teh ne odzivajo. Tožnik pa zavrača kakršnekoli posle z Občino Tržič, dokler ne bo odškodovan v zvezi s premoženjem H.H.. V odločbi ni omenjeno, da tožnik izrecno nasprotuje, da se parcelacija naredi tako, da mu niso predložene površine parcel, nastale z delitvijo prvotne parcele 605, in da ne dobi informacij javnega značaja, čeprav jih je iskal. Nasprotuje, da se parcelacija naredi tako, da po površini manjša parcela nosi številko 605/1, po površini večja pa št. 605/2, kajti on zahteva obratno, nihče pa ga glede oštevilčenja ni ničesar vprašal. Navaja, da se odločba drugostopenjskega organa sklicuje na 4. odstavek 48. člena ZEN in da mu je v tej odločbi prvič pojasnjeno, zakaj gre v tem postopku, in sicer iz povzetka odgovora na njegovo pritožbo, ki ga je dala družba DDC, in sicer da gre za projekt sanacije reke ..., ki ga on ni dobil. Zakon o vodah v 44. členu opredeljuje gradnjo vodne infrastrukture kot gradnjo v javnem interesu. Parcelacija naj bi bila torej zaradi javne koristi. Z določitvijo vodnega in priobalnega zemljišča začnejo za to zemljišče veljati posebni predpisi za poseganje v tem prostoru. S 13. členom Zakona o vodah je predpisana določitev in evidentiranje parcele vodnega zemljišča. Posegi sanacije reke ... so posebnega pomena po 37. členu Zakona o vodah, zato vlada lahko zahteva odvzem vodnega zemljišča po predpisih za razlastitev ali jih odkupi. Sodišču predlaga, da zavrne odločbo drugostopenjskega organa in preloži parcelacijo do končanja postopka denacionalizacije za parcelo 605 ter da se odpravi napačno oštevilčenje novo nastalih parcel, dalje, da tožena stranka tožniku zagotovi informacije javnega značaja, in sicer njegovega izvoda predmetnega spisa, zlasti vseh listin, na katere se sklicuje izpodbijana odločba. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v znesku 270 EUR ter da se mu povrnejo tudi stroški, ki jih je imel pred upravnim sporom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot strankam z interesom poslalo v odgovor strankam v upravnem postopku. Odgovoril je D.D. V odgovoru navaja, da je Ministrstvo za okolje in prostor organiziralo sestanek v zvezi s parcelacijo zemljišč za investicijo sanacije reke ... 9. 9. 2008. Predstavljena je bila projektna rešitev. Glede odkupa zemljišče je bilo pojasnjeno, da bo geodet na mejni obravnavi z odmero na terenu določil mejo za odkup, na podlagi cenilnega poročila pa bo sestavljena pogodba med ministrstvom in lastniki zemljišča. Sanacija reke ... je brez dvoma v javnem interesu, ki ima prednost pred načrti tožnika za gradnjo lastne elektrarne. Kot skrbnik za posebni primer v postopku denacionalizacije za upravičenca pokojnega H.H. pojasnjuje, da je tožnik že prejel pripadajoči del zapuščine skladno s pravnomočnimi sklepi o dedovanju, vendar s pritožbami in tožbami onemogoča dogovor s sodediči o gospodarjenju s solastnimi nepremičninami (55 ha kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč).

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa je med drugim odločeno (kolikor se odločitev nanaša na tožnika kot solastnika parcele 605, ki je bil v tem svojstvu kot stranka udeležen v postopku), da se v k.o. ... kot urejen evidentira del meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681, ki poteka med zemljiškokatastrskimi točkami 3466, 3450, 3449 in 3451, ter evidentira parcelacija parcele 605 v novi parceli 605/1 in 605/2. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je geodetsko podjetje, ki je izdelalo enotni elaborat ureditve meje in parcelacije, pri prvostopenjskemu organu 11. 2. 2009 vložilo (tudi) zahteve za evidentiranje urejene meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681 ter parcelacije parcele 605, ki so jih podpisali vsi solastniki parcele 605, med njimi tudi tožnik (slednji z dne 11. 7. 2008). Prvostopnemu organu je bil predložen tudi enotni elaborat (ureditev delov mej parcel in parcelacije), ki se nanaša na več zahtev, na podlagi katerih je prvostopenjski organ odločanje združil v en postopek; elaborat je bil na poziv prvostopenjskega organa naknadno dopolnjen. Iz zapisnika mejne obravnave (kot sestavnega dela elaborata) z dne 10. 7. z nadaljevanjem 11. 7. 2008 izhaja, da se je mejne obravnave udeležil tudi tožnik, in da je 11. 7. 2008 na zapisnik podpisal izjavo, da se v postopku ureditve delov meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681 strinja s predlagano mejo po podatkih zemljiškega katastra in njeno označitvijo ter vsebino zapisnika. Dalje je iz navedenega zapisnika razvidno, da so se s predlagano mejo med parcelo 605 in sosednjima parcelama 679 in 681 strinjali vsi solastniki parcele 605, ki so bili prisotni (manjkali so A.A., B.B. in C.C., vendar je zanje izkazano vabljenje s priporočeno pošto, odposlano 27. 6. 2008), prav tako se je strinjala s predlagano mejo lastnica parcel 679 in 681 Republika Slovenija. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 30. 9. 2008 (do 28. 10. 2008) pa izhaja, da so se s predlagano predmetno mejo in parcelacijo parcele 605 strinjali vsi prisotni solastniki parcele 605, manjkala pa sta tožnik in C.C., vendar je za oba izkazano, da jima je bilo 15. 9. 2008 priporočeno poslano vabilo. Izjave o strinjanju z ureditvijo delov meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681 tako (od solastnikov parcele 605) na mejni obravnavi ni podala le C.C., zato je bila, izkazano v spini dokumentaciji, z dopisom z dne 2. 6. 2009, s strani prvostopnega organa povabljena k podaji izjave, ali se strinja s predlagano ureditvijo meje in parcelacijo; dopis je izkazano prejela 13. 6. 2009, skupaj s kopijo skice iz elaborata ureditve meje in parcelacije, z opozorilom, da če se v 15 dneh ne bo odzvala, da se bo štelo, da s predlagano mejo soglaša, po podatkih spisne dokumentacije pa se na poziv organa ni odzvala.

Ob takem dejanskem stanju je prvostopenjski organ, pri tem ko ni našel razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahtev solastnikov parcele 605 za evidentiranje urejene meje po 35. členu ZEN (in nobene take okoliščine, ki je po citirani določbi razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve, tudi ne navaja tožnik v tožbi), mogel zaključiti, da se z na mejni obravnavi predlagano ureditvijo dela meje te parcele strinjajo vsi lastniki te parcele in sosednjih parcel 679 in 681, saj so vsi navedeni podali izjave o strinjanju z urejeno mejo na mejni obravnavi, razen C.C., za katero pa se šteje, da se s predlagano mejo tudi strinja, saj se na poziv organa, da se izjavi o strinjanju s predlagano mejo, ni odzvala (2. odstavek 36. člena ZEN). Glede na to, in ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 35. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopenjski organ tudi mogel odločiti o evidentiranju v elaboratu prikazanih urejenih delov meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681 v skrajšanem ugotovitvenem postopku (2. odstavek 40. člena ZEN). Na podlagi vloženih zahtev za evidentiranje parcelacije parcele 605, ki so jih, po že navedenem, podpisali vsi njeni solastniki, vloženega enotnega elaborata ureditve meje in parcelacije s prikazom novih parcel in njihovih mej ter po ugotovitvi, da so urejeni deli meje parcele 605, ki se jih dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo ter da tudi ni razlogov iz 51. člena ZEN za zavrženje ali zavrnitev zahtev za parcelacijo (takih okoliščin tudi ne navaja tožnik v tožbi), je prvostopenjski organ po presoji sodišča mogel odločiti o evidentiranju parcelacije, kot je to prikazano v enotnem elaboratu, v skrajšanem ugotovitvenem postopku (1. odstavek 52. člena ZEN).

Ob navedenem tožnik brez podlage in protispisno zatrjuje, da naj bi z vloženo zahtevo za parcelacijo ne bil seznanjen, in da naj bi zahtev za parcelacijo ne podpisali vsi solastniki parcele 605, saj nasprotno izhaja, po že povedanem, iz spisne dokumentacije upravnih spisov. Ob zahtevi, ki jo je tožnik sam podal, tudi ne more z uspehom zatrjevati, da glede na določbo 88. člena ZDen, s katero je prepovedano vsako razpolaganje s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, parcelacija ni dopustna. Navedena določba ZDen pa tudi sicer varuje denacionalizacijske upravičence pred razpolaganjem tretjih s tem premoženjem do pravnomočno zaključenega denacionalizacijskega postopka. Da bi bila ovira obnova denacionalizacijskega postopka, ki po navedbah tožnika teče, pa tudi zgolj zatrjuje in za zatrjevano oviro ni predložil nobenega dokaza. Spisna dokumentacija sicer izkazuje, da se tožnik mejne obravnave, na kateri je bila izvedena parcelacija parcele 605, ni udeležil, vendar pa je izkazano tudi, da je bil nanjo 15. 9. 2008 pravilno vabljen (5. odstavek 30. člena ZEN), zato se ne more z uspehom sklicevati, da mu ni bilo omogočeno podati mnenja. Kolikor tožnik navaja, da je podpis podal morda (se ne spomni) „bianko“, za to navedbo ni predložil nobenih dokazov; kolikor pa ugovarja, da se ni mogoče sklicevati na njegov podpis, podan v zmoti, mu sodišče odgovarja, da se napake volje pri izjavljanju o strinjanju z mejo v postopku parcelacije lahko uveljavljajo le v pravdnem postopku (3. odstavek 36. člena ZEN v zvezi s 46. členom tega zakona), in ne s pritožbo ali v upravnem sporu. Iz spisne dokumentacije upravnih spisov ni razvidno, tožnik pa za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, da bi mu kot stranki ne bil omogočen vpogled v upravni spis (82. člen ZUP), zato so neutemeljene njegove navedbe o tem, da ni seznanjen z listinami, na katerih izpodbijana odločba temelji, in da ni informiran o sami zadevi. Ob podanih pogojih (2. odstavek 40. člena ZEN in 1. odstavek 52. člena ZEN) pa je organ tudi lahko odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Tožnik v tem upravnem sporu, v katerem sodišče presoja zgolj zakonitost odločitve prvostopenjskega organa o evidentiranju delov meje parcele 605 s sosednjima parcelama 679 in 681 kot urejenih, in o evidentiranju parcelacije parcele 605, s čemer sta nastali novi parceli 605/1 in 605/2, ne more biti uspešen z ugovori, da nasprotuje odvzemu parcele 605 in da zavrača posle v zvezi s tem zemljiščem, dokler v denacionalizaciji ne bo ustrezno odškodovan, saj se z izpodbijano odločbo ne odloča o odvzemu parcele. Brez podlage podaja ugovore v smeri, da se parcelacija izvaja na podlagi 4. odstavka 48. člena ZEN, saj je bila zahteva za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije v zemljiškem katastru podana s strani samih solastnikov parcele 605, ter parcelacija evidentirana v skladu s prikazom v enotnem elaboratu ureditve meje in parcelacije, ne pa zaradi zahteve državnega organa in na podlagi akta državnega organa. Tudi kolikor so postopki urejanja meja in parcelacije ter evidentiranja v zemljiškem katastru bili vodeni za potrebe vodnogospodarskih ureditev, pa bo država morala zemljišča pridobiti v nadaljnjih postopkih in v skladu z zakonom, v teh postopkih pa bo tožniku kot solastniku parcele 605, če bo del te zajet v navedene ureditve, moralo biti omogočeno sodelovanje v skladu z zakonom in tudi uveljavljanje ugovorov, da nasprotuje odvzemu zemljišča. Ker je odločba prvostopenjskega organa (ki je po določbah 2. člena ZUS-1 upravni akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v predmetnem upravnem sporu), kolikor se nanaša na tožnika kot solastnika parcele 605, pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/2010, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stroškov upravnega postopka pa v postopku upravnega spora niti ni mogoče zahtevati.