Jedro

Tožničini viri sredstev za preživljanje bistveno presegajo potrebne stroške njenega preživljanja. Zgolj ta okoliščina pa že zadošča za sklep o pravilnosti izpodbijane odločitve, ne da bi se bilo treba ukvarjati z revizijsko zatrjevanimi okoliščinami, ki bi utegnile nastopiti in ki ob odločanju o preživninskem zahtevku tožnice tudi po njenih lastnih navedbah niso bile podane.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

S sodbo o razvezi zakonske zveze pravdnih strank, izdano 4.4.2005, je bila tožencu naložena obveznost plačevanja preživnine tožnici v znesku 5.000 SIT mesečno, v presežku (do terjanega zneska 50.000 SIT mesečne preživnine) pa je bil tožničin preživninski zahtevek zavrnjen. Po razveljavitvi prvostopenjske sodbe v zavrnilnem delu odločitve o preživnini je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s sodbo z dne 10.11.2005 o tem delu tožničinega zahtevka odločilo enako, zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje pa je sodišče druge stopnje tokrat potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja kot revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Sklicuje se predvsem na začasnost socialne pomoči, ki jo prejema v višini 41.571 SIT mesečno in ki je sodišči prve in druge stopnje prav zaradi te njene narave ne bi smeli upoštevati kot tožničinega rednega dohodka. S tem v zvezi uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka z očitkom, da v obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje ni odgovorjeno na pritožbeno zatrjevano neupoštevanje 33. člena Zakona o socialnem varstvu v zvezi s časovno omejitvijo upravičenja do socialne pomoči, ki bo tožnici ukinjena; to pa onemogoča preizkus sodbe sodišča druge stopnje. V nadaljevanju revizijskih navedb tožnica očita sodiščema prve in druge stopnje neupoštevanje že pravnomočne sodbe, s katero je bila po tožbi toženca sinu pravdnih strank naložena obveznost odselitve s kmetije pravdnih strank, kar pomeni, da sin v prihodnosti ne bo več mogel obdelovati domačega posestva in pomagati pri preživljanju matere. Tožnica končno graja tudi v pravnomočni sodbi ugotovljeno višino mesečnih stroškov njenega preživljanja in predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve njenemu preživninskemu zahtevku v celoti.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Iz neizpodbojnih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP) izhaja, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe leta 2004 stara 59 let, da je bila redno zaposlena v šestdesetih letih prejšnjega stoletja le za kratko obdobje treh let, sicer pa je ves čas zakonske zveze, v kateri sta bila rojena dva in oba sedaj že preskrbljena otroka, živela in delala z možem doma na kmetiji, da je bil toženec ves čas redno zaposlen, da sta na zaščiteni kmetiji (5 ha obdelane površine, spreminjajoč stalež goveje živine, prašiči, precej gozdov), ki je v celoti mehanizirana, ustvarjala tržne viške, da se je toženec leta 2000 odselil na neurejen "vikend" (zidanico) in da od takrat obdeluje kmetijo sin pravdnih strank s pomočjo tudi tožnice, da je tožnica nezaposljiva oseba, preživlja pa se s socialno podporo v višini 41.000 SIT mesečno in iz dohodkov s kmetije v ugotovljenem znesku povprečno 20.000 SIT mesečno (plus 5.000 SIT mesečne preživnine), da znašajo stroški tožničinega preživljanja (upoštevaje prehrambene ugodnosti spričo bivanja na kmetiji in dejstvo, da krije vse režijske stroške bivanja sin) povprečno 25.000 SIT mesečno, da toženec sedaj živi v neurejenih razmerah v zidanici in prejema nekaj čez 90.000 SIT mesečne pokojnine, da drugih virov sredstev za preživljanje nima in da je bil ob vložitvi tožbe leta 2004 star 64 let. Dejstva, da je tožnica ob zaključku obravnavanja na prvi stopnji dopolnila 60 let starosti in le tri leta delovne dobe iz naslova redne zaposlitve ter da je omejeno delovno sposobna tudi zaradi določenih zdravstvenih težav, zanesljivo upravičujejo sklepanje, da je njena socialna varnost v prihodnosti negotova in lahko tudi ogrožena. Zato ji je bila priznana pravica do preživnine. Vendar pa v dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni opore za materialnopravni sklep o njeni upravičenosti do višje preživnine od prisojene.

Po določbi 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je pogoj za preživninsko obveznost razvezanega zakonca med drugim tudi ta, da drugi zakonec "nima sredstev za življenje", pri čemer se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca (82.a člen istega zakona). V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku na prvi in drugi stopnji ugotovljeno, da tožničini viri sredstev za preživljanje celo bistveno presegajo potrebne stroške njenega preživljanja. Tožnica v reviziji sicer graja ugotovitev iz pravnomočne sodbe o višini mesečnih stroškov njenega preživljanja, vendar neupoštevno, saj gre za dejansko ugotovitev, ki je tožnica s pritožbo ni izpodbijala in na katero je revizijsko sodišče spričo določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano. Zgolj ta okoliščina pa že zadošča za sklep o pravilnosti izpodbijane odločitve, ne da bi se bilo treba ukvarjati z revizijsko zatrjevanimi okoliščinami, ki bi utegnile nastopiti in ki ob odločanju o preživninskem zahtevku tožnice tudi po njenih lastnih navedbah niso bile podane (ukinitev socialne pomoči in prispevka tožničinega sina h kritju njunih skupnih stroškov). S tem je odgovorjeno tudi na neutemeljen revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj vsebuje sodba sodišča druge stopnje razloge o možnem vplivu pozneje spremenjenih razmer na spremembo preživnine. Ob dejstvu, da je tožnica ves čas deležna socialne pomoči v neprerekano ugotovljeni višini, se sodišče druge stopnje v razlogih sodbe ni bilo dolžno ukvarjati z interpretacijo pravnih podlag za njeno morebitno ukinitev v prihodnosti.

Ker se po obrazloženem izkaže, da revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki ga je poskušala uveljaviti tožnica, ni podan, in ker velja enako tudi glede uveljavljanega in po uradni dolžnosti upoštevnega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.