Jedro

Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca.

To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima. Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.

Skladno s 86. členom DZ je lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa - pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze.

Hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja vlagatelja in njegove družine. Enako kot za hipoteko, ki je zastavna pravica na nepremičninah upnika, tudi za zastavno pravico na vrednostnih papirjih velja, da ta pravica ne pomeni, da lastnica (zakonska partnerka vlagatelja) z njimi ne more razpolagati. Torej je tudi to premoženje treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom predlog zasebnega tožilca za oprostitev plačila sodne takse v zvezi s plačilnim nalogom I K 24409/2020 z dne 13. 1. 2021 zavrnilo kot neutemeljenega ter zasebnemu tožilcu dovolilo obročno plačilo sodne takse v višini 240,00 EUR v šestih mesečnih obrokih po 40,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil zasebni tožilec po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in zasebnega tožilca oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih z zakonom določenih oseb napotuje na uporabo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na to določbo je skladno s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Tudi 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) glede ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine napotuje na uporabo ZUPJS.

5. 9. člen ZUPJS določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen v zakonsko določenih izjemah, pri čemer oprostitev plačila sodne takse med temi izjemami ni navedena. 1. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi vlagateljev zakonec.

6. V zvezi s tem se zastavi vprašanje, ali se upošteva zgolj skupno premoženje ali poleg tega tudi posebno premoženje vlagateljevega zakonca. Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca. Poleg tega so določbe ZUPJS posebni predpisi, ki določajo način uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, tako da ureditev premoženjskega režima zakoncev, kot to določa Družinski zakonik (DZ) kot splošen predpis, za predmetno presojo niti ni bistvena.

7. To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima.1 Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.

8. Nadalje je skladno s 86. členom DZ lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa opr. št. SV ... – pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze. Odpoved preživljanja je v 5. členu te pogodbe dogovorjena zgolj v primeru razveze zakonske zveze, kar pa v konkretni zadevi ni podano.

9. Tako ni dvoma, da v času trajanja zakonske zveze med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko obstaja dolžnost preživljanja, kar pomeni, da se posledično v okviru postopka oprostitve plačila sodne takse upošteva tudi njen materialni položaj.

10. Nadalje se skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec ali njegova družina dejansko ne more razpolagati, če prosilec ali druga oseba izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni krivdi. Pravni standard »možnost razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja vlagatelja in njegove družine.2 Enako kot za hipoteko, ki je zastavna pravica na nepremičninah upnika, tudi za zastavno pravico na vrednostnih papirjih velja, da ta pravica ne pomeni, da lastnica (zakonska partnerka vlagatelja) z njimi ne more razpolagati. Torej je tudi to premoženje treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja.

11. Glede na nepomembnost dejstva zastavne pravice pri ugotavljanju materialnega položaja ni bilo nobenega razloga za pozivanje k dopolnitvi prošnje z dodatni dokazi, ki bi izkazovali obstoj tega dejstva.

12. Materialni položaj prosilca in njegove družine se torej ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter njegovih družinskih članov, pri čemer se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine skladno s prvim in drugim odstavkom 12.a člena ZST-1 uporabljajo določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) v povezavi z določbami ZUPJS. Na podlagi določb teh zakonov, se materialni položaj prosilca (dohodki in premoženje) presoja preko tako imenovanega dohodkovnega kriterija (drugi odstavek 13. člena ZBPP v zvezi z 12. členom ZUPJS in 8. členom ZSVarPre) in tako imenovanega premoženjskega kriterija (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 17. členom ZUPJS). Kot je mogoče razbrati iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, morata biti sočasno izpolnjena tako dohodkovni kot tudi premoženjski kriterij.

13. Dohodkovni kriterij je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), premoženjski kriterij pa, če premoženje ne dosega ali presega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

14. Osnovni znesek minimalnega dohodka skladno z II. členom Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2019 (Uradni list RS, št. 46/19) znaša 402,18 EUR.

15. Iz predloženih podatkov v konkretni zadevi (izjava o premoženjskem stanju) izhaja, da ima prosilčeva zakonska partnerka premoženje v vrednosti 85.000,00 EUR (5.000,00 EUR + 80.000,00 EUR). Navedeni znesek presega merilo 48-kratnika minimalnega dohodka (48 x 402,18 EUR = 19.304,64 EUR), kar pomeni, da prosilec ni upravičen do oprostitve plačila sodne takse, kot je to pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 16. Upoštevaje vse navedeno, in ker pritožbeni senat ni ugotovil kršitev, na katere mora skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

1 Novak, B., red., Čujovič, M. et al, Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 272-273. 2 O tem tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014 ter sodbe Upravnega sodišča II U 52/2017 z dne 14. 2. 2017, II U 174/2016 z dne 24. 8. 2016, I U 596/2017 z dne 18. 4. 2017 in II U 259/2019 z dne 8. 5. 2019.