Jedro

Ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen, saj je bil zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki je bil podlaga za razlastitev zemljišč, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo P.L. (ki je med upravnim postopkom dne 21.10.1993 umrla), katere pooblaščenka je bila njena hčerka, to je tožnica, oporočni dedič pa je tožnik, proti sklepu Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občine z dne 12.5.1993. S tem sklepom je navedeni prvostopni organ zavrgel zahtevek P.L. na podlagi 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je prvostopni sklep pravilen in da temelji na zakonu ter da niso podani pritožbeni razlogi, ki jih je kot pritožnica uveljavljala P.L. Zemljišče je bilo odvzeto na podlagi zakona o razlastitivi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), ki pa ni naveden v 3. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen). Zato ni pogojev za uvedbo postopka v tej zadevi. Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo pritožnice P.L. zavrgel na podlagi 1. odstavka 125. člena ZUP. Iz upravnih spisov izhaja, da tudi ni pravne podlage za vrnitev po 4. členu ZDen.

Tožnika v tožbi navajata, da dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno pravilno. Zemljišča, katerih vrnitev se zahteva, so bila namreč po predpisih zakona o razlastitvi (FLRJ, št. 12/57) razlaščena že po odločbi bivšega Občinskega ljudskega odbora z dne 4.6.1963. Sedaj pokojna P.L. zanje ni prejela nobene odškodnine. Nepravilno je tudi odločeno, da se vloga pokojne P.L. zavrže. Če bi bila sicer neutemeljena, bi se morala kvečjemu zavrniti, ne pa zavreči. Smiselno predlagata, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča se tožena stranka pravilno sklicuje na določbe 3. in 4. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-1 in 31/93). Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila dejansko stanje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, to je, da je bilo zemljišče podržavljeno oziroma razlaščeno P.L. na podlagi citiranega zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ki je začel veljati 1.7.1972. Torej je bilo zemljišče podržavljeno oziroma razlaščeno P.L., na podlagi predpisa, ki ni naveden v 3. členu ZDen. Zemljišče tudi ni bilo neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963 (4. člen ZDen), saj je bil citirani zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ki je bil podlaga za razlastitev zemljišča, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963. Zato je po presoji sodišča pravilno sklepanje tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da v konkretnem primeru pravna podlaga za denacionalizacijo nepremičnine ni izkazana. Ta podlaga je eden izmed pogojev, da je denacionalizacija po navedenih določbah ZDen sploh mogoča. Zato sta prvostopni organ in tožena stranka ravnala pravilno, s tem da je prvostopni organ s sklepom zavrgel zahtevek P.L. na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP (po tej določbi, če vidi pristojni organ iz vložene strankine zahteve, da po pravnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka, izda o tem sklep), tožena stranka pa je zavrnila pritožbo P.L. proti citiranemu prvostopnemu sklepu.

Ni upošteven tožbeni ugovor, da so zemljišča, katerih vrnitev se zahteva, bila po predpisih zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12/57) razlaščena že 4.6.1963 po citirani odločbi, datirani istega dne. Gre namreč za tožbeno novoto, v razmerju do pritožbe pritožnice P.L. proti prvostopnemu sklepu, ki jo sodišče ni dolžno upoštevati. Ne glede na to pa sodišče pojasnjuje tožnikoma, da se citirana odločba z dne 4.6.1963, ki sta jo tožnika priložila tožbi, ni nanašala na razlastitev zemljišč P.L., pač pa na možen odkup teh zemljišč, ki naj bi jih takrat po odkupu s posebno odločbo izročila občina v brezplačno posest in uporabo, ob pogoju, če bo prišlo do sklenitve kupoprodajne pogodbe z lastnico. Če pa lastnica ne bi pristala na prostovoljni odkup, pa je bilo v obrazložitvi te odločbe navedeno, da bo predlagana uvedba razlastitvenega postopka.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).