21. 2. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Darka Sahornika, Muta, na seji 21. februarja 2008

sklenilo:

Pritožba zoper sklep Državnega sveta št. 004-01/92-5/43 z dne 12. 12. 2007 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je na podlagi 49. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZDSve)[1] nanj naslovil pritožbo zoper odločitev volilne komisije. Volilna komisija 5. volilne enote s sedežem v Celju je pritožnikov ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ki naj bi nastale pri žrebu zaradi ugotovitve volilnega izida, zavrnila. Ugotovila je, da je sicer res prišlo do kršitve 3. točke Sklepa o načinu izvedbe žrebanja na volitvah članov Državnega sveta z dne 20. 11. 2007 (v nadaljevanju Sklep), vendar naj to ne bi bistveno vplivalo na izid volitev. Glede na 21. člen ZDSve naj bi se to zgodilo le v primeru, ko bi ovojnico izvlekel nekdo, ki ne bi bil član volilnega odbora. Volilni odbor naj bi namreč izvedel žreb tako, da naj bi ovojnico iz volilne skrinjice izvlekel njegov član, ne pa predsednica volilnega odbora. Državni svet je potrdil mandat Marjanu Klemencu in s tem odločil tudi o pritožnikovi pritožbi, ki jo je (smiselno) zavrnil.[2] Pritožnika je obvestil, da ima zoper to odločitev pravico do pritožbe na Ustavno sodišče. Pritožnik odločitvi Državnega sveta očita kršitev 43. člena Ustave, ker naj bi tak žreb povzročil nepoštene in netransparentne volitve. Predlaga razveljavitev potrjenega mandata člana Državnega sveta in ponovni žreb pred novim volilnim odborom.

2.Volitve v Državni svet ureja ZDSve tako, da zagotavljajo zastopstvo posameznih interesov v skladu s 96. členom Ustave. Glede vprašanj v zvezi z volitvami v Državni svet, ki jih ZDSve v ne ureja posebej, ta zakon v 10. členu[3] določa, da se primerno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZVDZ). Tako se pri volitvah v Državni svet smiselno uporabljajo vse določbe, ki urejajo varstvo volilne pravice. ZVDZ ne določa pravnega sredstva zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi mandata. To je na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 82. člena Ustave uredil Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS; 69. člen). Pač pa ZDsve izrecno določa, da ima zoper odločitev Državnega sveta, da se mandat ne potrdi, prizadeti pravico do pritožbe na Ustavno sodišče (tretji odstavek 50. člena). ZDsve torej ne dovoljuje pritožbe vsem kandidatom, ki so sodelovali na volitvah, temveč samo kandidatu, ki je bil izvoljen. Pritožnik na volitvah ni bil izvoljen za člana Državnega sveta, glede na to ni upravičen vložiti tega pravnega sredstva.

3.Vendar se pritožniku glede na njegove očitke pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi bil upravičen vložiti to pritožbo. Pritožnik namreč očita, da je bil žreb izveden v neskladju s Sklepom tako, da ovojnice ni izvlekla predsednica volilnega odbora, ne zatrjuje pa, da bi bil volilni izid sam vsebinsko nepravilen. Navaja, da bi priznal enak volilni izid, če bi bil ta izveden v skladu s Sklepom. Prav tako ne očita, da bi bil žreb izveden v nasprotju z ZDSve ali da bi bila zakonska določba o žrebu v neskladju z Ustavo. Ker je bil žreb izveden v skladu z ZDSve,[4] zgolj zaradi dejstva, da je namesto predsednice ovojnico izvlekel član volilnega odbora, ne more biti utemeljen očitek, da je bil žreb izveden na nepošten, netransparenten ali na pristranski način. To pa pomeni, da s tako izvedenim žrebom ni prišlo do zatrjevanih kršitev. Glede na to na pritožnikov pravni položaj ne bi mogla vplivati niti morebitna razveljavitev zakonske določbe, ki ureja pritožbo. Zato je Ustavno sodišče pritožbo zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali je tretji odstavek 50. člena ZDSve, kolikor zoper zavrnjene pritožbe v postopku potrditve mandata v Državnem svetu ne določa možnosti sodnega varstva, v neskladju z Ustavo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

Opombe:

[1]Člen 49 ZDSve se glasi: "Na prvi seji se najprej izvoli mandatno-imunitetna komisija. Mandatno-imunitetna komisija pregleda potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavi poročilo za državni svet. Sestavni del poročila so seznam članov državnega sveta in potrdila o izvolitvi."

[2]V skladu s 6. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93 in nasl.) se šteje, da je Državni svet odločil o pritožbi kandidata za državnega svetnika z odločitvijo o spornem mandatu.

[3]10. člen ZDSve se glasi:

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se primerno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

[4]Člen 21 ZDSve se glasi:

"Za člane državnega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.

Če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako število glasov, odloči o izvolitvi med njimi žreb, ki ga opravi volilni odbor."