Jedro

Če se mora dolžnik kot lastnik služečega zemljišča po izvršilnem naslovu vzdržati vsakršnih dejanj, s katerimi bi upnika oviral pri izvrševanju služnostne pravice, ta vključuje tudi dolžnost, da drugim prepreči, da bi postavljali ovire na njem. Dopuščanje je v nasprotju z izvršilnim naslovom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnice zavrne.

Dolžnica I. Z. je dolžna povrniti upniku J. J. 19.890,00 SIT izvršilnih stroškov v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi, na ugovor dolžnice pa je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi I I 1542/94-3 z dne 6.5.1996 razveljavilo in zavrglo predlog za izvršbo. Odločilo je, da upnica sama trpi stroške odgovora na ugovor. Ugotovilo je, da dolžnica ni pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti, t.j. opustitve parkiranja.

Proti sklepu se upnik pritožuje zaradi kršitve določb Zakona o izvršilnem postopku - ZIP in predlaga razveljavitev sklepa, zavrnitev ugovora in potrditve sklepa o izvršbi, s predlogom, da se dolžnici naložijo v plačilo stroški postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje za osnovo odločitvi vzame navedbe dolžnice in na podlagi teh navedb razveljavi sklep. To ni pravilno, kot ni pravilno sklicevanje na 50. člen, točka 12 ZIP. V konkretnem primeru gre za izvršitev stvarne služnostne pravice na nepremičnini, ki je last dolžnice. Vsak lastnik služečega zemljišča je dolžan omogočiti izvrševanje služnostne pravice.

Dolžnica mora omogočiti upniku, da bo vozil po njenem zemljišču tako kot je razsodilo pravdno sodišče. Nepomembno je, čigava last je avtomobil. Dolžnica mora poskrbeti za red na svojem svetu. Dolžnica je konec decembra 1996 na mesto, kjer poteka pot, dala navoziti tako količino drv tako, da tudi parkiranje ni več mogoče. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem pritožbe, da niso podani razlogi za ugovor. Razlogi, ki jih dolžnica navaja, izvršbe ne preprečujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo ugovor zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo in hkrati odločilo o izvršilnih stroških (4. točka 373. člena v zvezi s 3. točko 380. člena in 381. členom ZPP in 2. odst. 166. člena ZPP, vse v zvezi s 14. členom ZIP).

Po izvršilnem naslovu mora dolžnica ne samo odstraniti vse ovire, pač pa mora tudi opustiti parkiranje in se vzdržati vsakega dejanja, s katerim bi na kakršenkoli način upnika ovirala pri izvrševanju služnostne pravice hoje in vožnje. Če se mora po izvršilnem naslovu vzdržati vsakršnih dejanj, s katerimi bi upnika ovirala pri izvrševanju služnostne pravice, to vključuje tudi njeno dolžnost kot lastnice zemljišča, da drugim prepreči, da bi postavljali ovire na njenem svetu. Kot lastnica odgovarja za to, da na poti ni ovir. Če drugim dopusti, da na njenem svetu postavljajo ovire in tako preprečujejo izvajanje služnostne pravice, je to enako kot če bi take ovire sama postavila. Tako dopuščanje je v nasprotju z izvršilnim naslovom.

Njeni ugovori so tako brezpredmetni, kar velja tudi za ugovor, da nima izpita in da avta ne more premakniti. Po izvršilnem naslovu je namreč dolžna (tudi) opuščati določena dejanja, to pa hkrati pomeni, da gre za nenadomestno dejanje (člen 226 ZIP) in je zato pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se izreče denarna kazen.

Izvršilni stroški so odmerjeni v skladu s predlogom upnika in v skladu z ovetniško tarifo, specifikacija pa je razvidna na list. št. 16 in 23 izvršilnega spisa.