Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe, ki jo je tožena stranka s pritožbeno odločbo dopolnila samo z navedbo 80. člena ZIKS-1 in uradnima zaznamkoma izpovedbe zaposlene delavke v pralnem servisu, ne zadošča za preizkus njene zakonitosti. Obrazložitev odločbe, izdane po prostem preudarku, mora namreč poleg podatkov iz prvega odstavka 214. člena ZUP, vsebovati tudi navedbo predpisa ter razloge, s katerimi je organ utemeljil, za kaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako kot je.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje št. 720-1591/2013/47 z dne 18. 7. 2014 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da obsojencu A.A. (tožniku v tem sporu), rojenem ..., z dnem 21. 7. 2014 prenehajo pravice iz dela (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. 3. točka določa, da posebni stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi upravni organ navaja določbo petega odstavka 37. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki med drugim določa, da če obsojenec neupravičeno odkloni delo, na delo ne gre 5 dni zaporedoma ali če to narekujejo razlogi varnosti oziroma interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, prenehajo pravice iz dela. Iz uradnih zaznamkov z dne 14. 7. 2014 in z dne 17. 7. 2014 je razvidno, da je zaposlena v pralnem servisu JGS B. vnesla v zavod mobilni telefon in ga izročila obsojencu A.A., ki dela v pralnem servisu. S svojim ravnanjem je obsojenec ogrozil varnost oziroma interese ohranitve reda in discipline v zavodu.

2. Pritožbeni organ potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in se sklicuje na prvi odstavek 80. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki v prvem odstavku določa, da se obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da tega režima ne bo zlorabil. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegova oddelka, ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, premesti v zavod ali njegov oddelek v strožjim režimom. Ta določba premestitev obsojenca v strožji režim po eni strani veže na zlorabo svobodnejšega režima prestajanja zaporne kazni, in daje zakonsko podlago za tovrstno premestitev tudi ne glede na zlorabo tega režima, če so podani drugi utemeljeni razlogi. Zakon podrobneje teh ne določa, zato je treba v vsakem primeru presoditi ali je še smotrno, da obsojenec še naprej prestaja kazen zapora v svobodnejšem režimu. V nadaljevanju navaja ugotovitve iz izpodbijane odločbe, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Poudarja, da ni z ničemer ogrožal varnosti oziroma interese ohranitve reda in discipline v zavodu. Dejstvo, da naj bi zaposlena oseba v pralnem servisu JGZ B. vnesla v zavod mobilni telefon, nima s tožnikom nikakršne zveze in tudi posledično ni z ničemer ogrožal varnosti oziroma interesov ohranitve reda in discipline v zavodu, nevarnosti za življenje, zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali premoženje večje vrednosti, pri čemer navedeno tudi na sploh ni podano. Ukrep ni bil nujen v javnem interesu in z vložitvijo izvršbe ne bi nastala nepopravljiva škoda. O zlorabi režima tožnik ne ve ničesar, tudi o mobilnem telefonu ne ve ničesar razen tega, da je bi zasežen drugemu obsojencu in ne njemu. Sam mobilnega telefona ni naročil, ne posedoval in tudi ne uporabljal, mobilni telefon mu tudi ni bil izročen s strani zaposlene osebe v pralnem servisu JGZ B. Spoznan za krivega in tudi sankcioniran je bil obsojenec zavoda C.C., pri čemer tožniku ni znana številka disciplinskega spisa, ki si naj ga sodišče pribavi. Da ni mogoče očitati tožniku nobenega prekrška, je potrdila tudi priča D.D. zaslišana poleg C.C. v disciplinskem postopku. Neutemeljeno so mu bile kršene pravice s premestitvijo v strožji režim, prekoračene so bile meje prostega preudarka. Odločitev izpodbijane odločbe ni obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Zoper njega je bil uveden postopek, pri čemer ni razumel, kaj uradna oseba od njega želi oziroma zahteva, ker je tuj državljan in se je kot tujec po pravilih ZUP upravičen zagovarjati po sodnem tolmaču. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu priznajo stroški postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri vseh ugotovitvah izdanih v upravnih odločbah. Navaja, da ni treba pribaviti spisa disciplinskega postopka, glede na to, da iz odločbe Ministrstva za pravosodje številka, 720-416/2014/4 z dne 27. 10. 2014, izhaja pravilno ugotovljeno dejansko stanje.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana prvostopenjskega odločba je bila izdana po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v 214. členu določa, kaj mora obrazložitev odločbe obsegati. Obrazložitev odločbe vsebuje, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev (četrti odstavek tega člena), dejansko podlago (1., 2. in 3. točka prvega odstavka tega člena) in pravno podlago izreka odločba (4., 5. in 6. točka prvega odstavka). Obe podlagi sta obvezni sestavni del obrazložitve odločbe, čeprav ni nujno, da so elementi obrazložitve vselej navedeni po vrstnem redu določenem v prvem odstavku tega člena.

7. V spornem primeru je izpodbijana odločba izdana po prostem preudarku. Obrazložitev odločbe, izdane po prostem preudarku, mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, vsebovati tudi navedbo predpisa ter razloge, s katerimi je organ utemeljil, za kaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako kot je. V razlogih mora biti naveden obseg (to je zakonski okvir, v mejah katerega lahko organ odloča po prostem preudarku) in namen, zaradi katerega je bilo zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe, katero je tožena stranka s pritožbeno odločbo dopolnila samo z navedbo 80. člena ZIKS-1 in uradnima zaznamkoma izpovedbe zaposlene delavke v pralnem servisu, ne zadošča za preizkus njene zakonitosti. Gre za ukrep izrečen po petem odstavku 37. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zaporov. Ta je bil izrečen hkrati s disciplinsko odločbo izdano pod številko 720-1591/2013/46 istega dne kot izpodbijana odločba, to 18. 7. 2014, s katero je izrečeno, da se tožnika premesti iz svobodnejšega v strožji režim, s polodprtega oddelka na zaprti oddelek Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Glede na to, da prej navedena odločba z dne 18. 7. 2014, glede na odločitev sodišča v zadevi IV U 222/2014-8 z dne 19. 3. 2015, ki je zadevo vrnilo drugostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek, ni postala pravnomočna in ob dejstvu, da se tudi izpodbijani upravni akt ne da preizkusiti, je sodišče tožbi ugodilo že iz teh razlogov in se ni spuščalo v nadaljnjo presojo tožnikove zatrjevane kršitve pravice do tolmača. 8. Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek.

K točki II izreka:

9. Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopala pooblaščena odvetniška družba, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 285 EUR, povečane za 22% DDV.