Jedro

Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 5.000.000,00 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2003 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov.

Proti sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je predlagala celo vrsto dokazov, ki jih sodišče spoh ni izvedlo. Postavilo se je na stališče, da se z njimi ne bi dalo ničesar ugotoviti, še preden jih je izvedlo. Razen poizvedb pri Policijski postaji (PP) K. ni storilo ničesar drugega.

Pritožba je utemeljena.

Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave) med drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Načelno je treba stranki priznati tudi pravico do izvedbe dokazov, ki jih je predlagala.

Dokazni predlog se lahko zavrne le, če za to obstajajo sprejemljivi razlogi, ki morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga oziroma iz obrazložitve končne sodbe Tožeča stranka je v zvezi s pasivno legitimacijo in odgovornostjo tožene stranke v tožbi predlagala poizvedbe pri PP K., pribavo zavarovalne police za vozilo povzročitelja v letu 1980, ki naj jo dostavi tožena stranka, in zaslišanje priče I. P. (I. točka tožbe).

Potem ko so bile poizvedbe pri PP K. neuspešne (dopis PP K. z dne

24.1.2005), tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo izjavila, da ne najde zavarovalne police, na katero se sklicuje tožeča stranka (1. točka odgovora na tožbo), je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo predlagala, naj se ponovno opravijo poizvedbe pri PP K. o imenih policistov in komandirja takratne PP K., poizvedbe pri Sodniku za prekrške K. (sedaj Okrajno sodišče K.), ali je zoper K. tekel kakšen postopek o prekršku v zvezi s sporno prometno nezgodo, poizvedbe pri Okrajnem sodišču K. in Okrožnem sodišču v K., ali je tekel kakšen kazenski postopek zoper I. K., in zaslišanje T. K.. Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča (primerjaj z

229. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato ne vzdrži argument, "da T. K. ne bi prišla pričat." Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki z vnaprejšnjo dokazno oceno odvzelo možnost sodelovanja v postopku in jo prikrajšalo za procesna jamstva v dokaznem postopku (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po izvedbi predlaganih dokazov ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.