Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izpodbijanega sklepa omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne pomoči in v zavarovanje denarne terjatve ustanovilo zakonito zastavno pravico v korist Republike Slovenije, soglasja dedičev, da želijo povrniti denarno pomoč, pa ni bilo, je ravnalo v nasprotju z določilom 128. člena ZD. Ni mogoče odločati o poplačilu in ustanoviti zakonite zastavne pravice na zapuščini, če dediči s poplačilom denarne pomoči Republiki Sloveniji niso soglašali.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu v I. točki izreka spremeni tako, da sedaj na novo glasi: „Dedovanje po pokojnem V.K., umrlem 26. 12. 2016 se omeji do višine prejete denarne socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejemal od Republike Slovenije v obdobju od 21. 11. 2001 do 19. 12. 2016, v višini 12.976,51 EUR in premoženje zapustnika, v katero spada: - nepremičnina do 6/8, parc. št. 1346, k.o. P., v vrednosti 61.000,00 EUR, - denarna sredstva pri N. d.d. TRR 04107-0231747874 v višini 102,42 EUR, - terjatev zoper ZPIZ iz naslova neplačanih pokojninskih dajatev v višini 163,73 EUR, v deležu 2118/1000 postane last RS in se po pravnomočnosti tega sklepa prenese na Republiko Slovenijo.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejemal od Republike Slovenije v obdobju od 21. 11. 2001 do 19. 12. 2016, v višini 12.976,51 EUR in ustanovilo v korist Republike Slovenije za ta znesek zakonito zastavno pravico na nepremičnini parc. št. 1346, k.o. 681 Pobrežje za zavarovanje denarne terjatve do celotnega poplačila (I. točka izreka). Nadalje je sodišče omejilo dedovanje po pokojnem do višine vrednosti doplačevanja storitve na domu, ki ga je za zapustnika v obdobju od januarja 2011 do decembra 2016 doplačevala M. Maribor, v višini 4.028,28 EUR in ustanovilo v korist M. Maribor za ta znesek zakonito zastavno pravico na nepremičnini parc. št. 1346, k.o. P. za zavarovanje denarne terjatve do celotnega poplačila (I. točka izreka). Razglasilo je dediče po pokojnem, ugotovilo obseg zapuščine, ocenilo vrednost zapuščine na 61.266,15 EUR, ugotovilo skupno vrednost bremen zapuščine ter od čiste vrednosti zapuščine v znesku 36.457,15 EUR odmerilo sodno takso (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep se pritožuje Republika Slovenija (v nadaljevanju pritožnica) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navaja, da je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je ustanovilo v korist pritožnice zakonito zastavno pravico. Poudarja, da zakon dajalcu socialne pomoči ne priznava zgolj obligacijskega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak mu omogoča pridobitev lastnine na ustreznem delu zapustnikovega premoženja. Nadalje opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ovrednotilo nepremičnino, ki spada v zapuščino, na vrednost 61.000,00 EUR, čeprav iz evidence GURS izhaja vrednost 7.062,00 EUR. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, odloči, da postane del zapustnikovega premoženja last Republike Slovenije, hkrati pa ob ugotovitvi da je vrednost zapuščine nižja od vrednosti socialne pomoči, odloči, da do dedovanja ne pride.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je pritožbeno preizkusilo zgolj I. točko izreka in III. točko v delu, ki se nanaša na ugotovljeno vrednost celotne zapuščine, zoper preostali del izpodbijanega sklepa ni bilo pritožbe.

6. V obravnavanem primeru je pritožnica pred sodiščem prve stopnje uveljavljala plačilo socialne pomoči pokojnemu v znesku 12.976,51 EUR na podlagi 128. člena ZD. Citirani člen določa naslednje: Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije (prvi odstavek 128. člena ZD). Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije (tretji odstavek 128. člena ZD). Ne glede na navedeno odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji (četrti odstavek 128. člena ZD). Republika Slovenija iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve, če se obvežejo dediči povrniti vrednost dane pomoči do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino (peti odstavek 128. člena ZD).

7. Citirana določba omogoča dajalcu pomoči pridobitev lastninske pravice (oziroma solastnine) na delu zapustnikovega premoženja, ki obstaja zaradi družbene pomoči, in mu ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka na povrnitev vrednosti dane pomoči proti dedičem tega premoženja. Do dedovanja zapustnikovega premoženja v celoti pride v primeru, ko se dediči obvežejo, da bodo dajalcu pomoči povrnili vrednost dane pomoči. V tem primeru gre dajalcu pomoči obligacijski zahtevek proti dedičem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico. O tem, ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premoženje ali ne, odločajo samo dediči, soglasje dajalca pomoči ni potrebno.1

8. Prehod premoženja zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, v državno lastnino, ni dedovanje, vendar pa se lahko opravi samo po smrti zapustnika, v zvezi z ugotavljanjem, katero premoženje sestavlja zapuščino, torej v zapuščinskem postopku. Ker pri prehodu premoženja v državno lastnino država ni dedič, ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Ugotovitev, da dajalec pomoči ni niti dedič niti volilojemnik, potrjuje tudi določa 214. člena ZD, po kateri je treba v sklepu o dedovanju ločeno navesti dediča, volilojemnika in bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. členu, tj. tudi dajalca pomoči, v čigar korist je omejitev določena.

9. Ko sodišče po izpeljanem postopku ugotovi, da je del zapustnikovega premoženja rezultat vlaganja države v obliki pomoči zapustniku, izreče v sklepu o dedovanju, da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. členu ZD, da torej ni prišlo do dedovanja zapustnikovega premoženja v višini, ki ustreza vrednosti pomoči. Sodišče nadalje izreče, da je zapustnikovo premoženje delno ali v celoti postalo last Republike Slovenije in ga s posebnim sklepom2 izroči pristojnemu državnemu organu. Drugače pa je, če so se dediči zavezali povrniti državi vrednost dane pomoči. V tem primeru je treba v sklepu o dedovanju ugotoviti, da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh.3

10. S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izpodbijanega sklepa omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne pomoči in v zavarovanje denarne terjatve ustanovilo zakonito zastavno pravico v korist Republike Slovenije, soglasja dedičev, da želijo povrniti denarno pomoč, pa ni bilo, je ravnalo v nasprotju z določilom 128. člena ZD. Ni mogoče odločati o poplačilu in ustanoviti zakonite zastavne pravice na zapuščini, če dediči s poplačilom denarne pomoči Republiki Sloveniji niso soglašali.4

11. V tem delu je potrebno pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep kot bo pojasnjeno v nadaljevanju (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. člen ZD).

12. Ni pa utemeljena pritožba v zvezi z ugotovitvijo vrednosti zapuščine. Res je, da iz evidence GURS, dostopne preko spleta, izhaja vrednost nepremičnine, ki je predmet dedovanja, kot jo navaja pritožnica. Vendar pa je sodišče prve stopnje tekom postopka pridobilo uradni izpisek iz evidence GURS, od koder izhaja vrednost, kot jo je na naroku ugotovilo sodišče prve stopnje in s katero so soglašali tudi dediči. Pritožnica je bila na zadnji narok pravilno vabljena, vendar na narok ni pristopila. Glede na to tudi sodišče druge stopnje nima pomislekov v ugotovljeno vrednost nepremičnine in s tem celotne zapuščine.

13. Kot je bilo že pojasnjeno, se v skladu s prvim odstavkom 128. člena ZD opravi omejitev dedovanja v višini prejete pomoči na celotni zapuščini v alikvotnem deležu. Sodišče pri tem ni dolžno ugotavljati terjatev do zapuščine in zapustnika (bremen zapuščine). To velja tako za stroške, povezane z zapustnikovimi nepremičninami, kot tudi za pogrebne stroške. Višina teh terjatev nima nobenega vpliva na odločitev o omejitvi dedovanja. Premoženje zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, namreč ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino. To pomeni, da ne preide na dediče, ampak v trenutku zapustnikove smrti postane last države ali občine, razen če so se dediči zavezali povrniti vrednost dane pomoči (tretji odstavek 128. člena ZD).

14. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da je bila ugotovljena vrednost zapuščine 61.266,15 EUR, tako da vrednost prejete denarne pomoči v višini 12.976,51 EUR predstavlja 2118/10000 zapuščine, kar pomeni, da Republika Slovenija prejme v last alikvotni del zapustnikovega premoženja v deležu 2118/10000 od celote.

15. Po 216. členu ZD pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic.

16. Po opravljeni omejitvi dedovanja in prenosu premoženja do višine omejitve v last Republiki Sloveniji, se bo preostanek zapuščine (7882/1000) razdelil po deležih, določenih v III. točki izreka, dedičem iz iste točke izreka.

17. Glede na navedeno, je bilo potrebno delno ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeniti tako, kot izhaja iz izreka sklepa (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. člen ZD).

18. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

1 K. Zupančič, V. Žnidarič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, 2009, str. 59. 2 S posebnim sklepom zato, ker je sklep o dedovanju ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka (K. Zupančič, V. Žnidarič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, 2009, str. 61). 3 K. Zupančič, V. Žnidarič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, 2009, str. 61. 4 Tako tudi VSL sklep II Cp 166/2016 z dne 23. 3. 2016, VSL sklep I Cp 2788/2014 z dne 10. 12. 2014.