Jedro

Če sodišče v pravdi za zvišanje ali znižanje preživnine ugotovi, da se razmere niso bistveno spremenile, v nadaljevanju ne presoja znova, kakšna bi bila ustrezna preživnina. To bi namreč nasprotovalo institutu pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej pravdi tožnik zaradi zatrjevano spremenjenih razmer zahteva ukinitev preživnine za nekdanjega zakonca ter znižanje preživnine za skupno hčerko. Sodišče prve stopnje je ugodilo njegovemu zahtevku za ukinitev preživnine za nekdanjo ženo. Zahtevek za znižanje preživnine za skupno hčerko pa je zavrnilo.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožnik. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1) in sodišču predlaga, naj sodbo v zavrnilnem delu razveljavi. Pritožnik ne soglaša s pristopom sodišča, ki je med njegove dohodke vštelo tudi prevozne stroške ter povračilo za malico. V nadaljevanju pritožbe pa preigrava dejstva izpodbijane sodbe in iz tega izpeljuje sklep, s koliko sredstvi bo razpolagal kdo izmed trojice, oče, mati in hči. Trdi, da iz izpodbijane sodbe izhaja, kakor da je hčerko dolžan preživljati le tožnik.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Spremembo odločitve o pravnomočno dosojeni preživnini ureja 132. člen ZZZDR (2). Citirana določba se glasi: Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Ker predstavlja sprememba preživnine poseg v pravnomočno sodno odločbo, torej poseg v ustavnopravni institut pravnomočnosti, je treba pojem spremenjenih razmer razlagati tako, da morajo biti te bistvene. V nasprotnem primeru je namreč pravnomočnost prvotne odločitve o določitvi preživnine vsebinsko izvotljena. Razmere, od katerih je namreč odvisna določitev preživnine, stalno variirajo. Izhodišče, ki bi upoštevalo vsakršne in ne zgolj znatne oziroma bistvene spremembe, bi privedlo v kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. To bi bilo seveda nesprejemljivo, neekonomično in v nasprotju s pravno varnostjo.

7. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so razmere spremenjene, a hkrati zahtevek glede znižanja preživnine zavrne. Tak sodni zaključek bi bil mogoč, če bi se razmere glede vseh treh pravnorelevantnih okoliščin iz vrednotnega trikotnika: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta (129. člen ZZZDR) spremenile na tak način, da bi vrednotno ravnotežje ostalo vseeno (kljub spremembam) enako kot prej.

8. A v obravnavani zadevi gre v resnici še za več kot to. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da se, abstrahirano gledano, nobena izmed treh okoliščin iz 129. člena ZZZDR ni bistveno spremenila. Seveda, življenje se že je spremenilo, a to ni vplivalo na to, kolikšna je končna, v denarju izražena ocena otrokovih potreb na eni in preživninskih zmožnosti staršev na drugi strani. Tako na primer prvotoženka res več ne prejema dohodka iz naslova otroškega dodatka (oziroma njene potrebe niso krite s tem prejemkom) in tudi ne Zoisove štipendije, marveč sedaj prejema novo štipendijo v višjem znesku. A takšne spremenjene življenjske razmere zato še niso pravno upoštevne. Tako kot ne bi bilo pravno upoštevno, če bi eden izmed staršev zamenjal službo, prejemal pa bi primerljiv osebni dohodek.

9. V 6. točki izpodbijane sodbe so povzete bistvene dejanske okoliščine, na podlagi katerih je sodišče v prejšnjem postopku določilo preživninsko obveznost. V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče opravilo primerjavo teh bistvenih dejanskih okoliščin na eni in bistvenih dejanskih okoliščin, ki veljajo v času izpodbijane sodbe, na drugi strani. V prejšnjem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik mesečno brez malice in potnih stroškov prejema 785,71 EUR. V 10. točki izpodbijane sodbe so razlogi o tem, koliko tožnik mesečno prejema sedaj. Dohodek variira, brez stroškov povračila prehrane in prevoza znaša nekaj manj kot 700,00 EUR. Upoštevaje dejstvo, da je bila z 2. točko izpodbijane sodbe njegova preživninska obveznost do bivše žene odpravljena, pritožbeno sodišče soglaša s sklepom sodišča prve stopnje, da se razmere glede njegovih preživninskih zmožnosti do mladoletne hčere niso bistveno spremenile.

10. Potrebe hčerke so se prej delno pokrivale z otroškim dodatkom v višini 46,40 EUR ter s Zoisovo štipendijo v višini 123,53 EUR. Namesto tega dohodka sedaj prvotoženka prejema državno štipendijo v višini 215,00 EUR mesečno. V luči 132. člena ZZZDR ta sprememba glede na celoto dejanskih okoliščin ne predstavlja bistvene oziroma znatne spremembe.

11. Mati prvotoženke je prejemala v času prejšnje sodbe nadomestilo v višini 373,88 EUR. Po zdajšnjih ugotovitvah (11. točka) je znašal njen povprečen mesečni priliv v prvi polovici leta 2013 401,00 EUR mesečno. Tudi ta sprememba ne predstavlja znatne oziroma bistvene spremembe dejanskih okoliščin iz 129. člena ZZZDR.

12. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da nobena izmed spremenjenih okoliščin ni bistvena. Čim je tako, niso podane predpostavke, da bi sodišče poseglo v pravnomočno odločitev o preživninski obveznosti. Če ta osnovna predpostavka iz 132. člena ZZZDR ni podana, potem sodišče ne presoja znova, kolikšna bi bila primerna preživnina. Ugotovi le, da se razmere niso bistveno spremenile.

13. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 353. členu ZPP.

14. Tožeča stranka je s pritožbo propadla, tožena stranka pa z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogla vplivati na svoj pravni položaj. Stroški te vloge zato za pravdo niso bili potrebni ter jih pritožbeno sodišče na podlagi 155. člena ZPP stranki ni priznalo oziroma jih mora trpeti sama.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/2007; uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa)

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/2004; uradno prečiščeno besedilo)