Jedro

Predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. je dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.

Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP, saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zoper obdolženega: A. A. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba, da je "vzel drugemu tuje premične stvari, da bi si jih protipravno prilastil, vrednost ukradenih stvari pa je majhna in si je hotel prilastiti stvari take vrednosti, s tem, da je 7. 1. 2021 ob 19.30 uri v trgovini X. v ... iz prodajnih polic vzel dva paketa odojka, štiri pakete svinjskega kareja, dva paketa mase za čevapčiče in dva paketa sira v skupni vrednosti 56,24 EUR, jih skril v oblačila, nato pa trgovino zapustil brez plačila, s čimer si jih je na škodo družbe X., d. o. o., ..., protipravno prilastil", s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1. II. Oškodovana družba X. d. o. o., ..., se s svojim premoženjskopravnim zahtevkom skladno s tretjim odstavkom 105. člena ZKP napoti na pravdo.

III. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, za kar mu je izreklo tri mesece zapora. Oškodovano družbo X. d. o. o., ..., je s premoženjskopravnim zahtevkom po 2. odstavku 105. člena ZKP napotilo na pravdo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da z zavrnilno sodbo zavrne vse obtožbe zoper obdolženca oziroma podredno, da ga z oprostilno sodbo oprosti vseh obtožb. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Očitano kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 se skladno s tretjim odstavkom tega člena preganja na predlog. Tožilec mora zato že ob vložitvi obtožnega pregona izkazati to procesno predpostavko. Res se v spisu nahaja zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 7. 1. 2021 (l. št. 7), vendar pritožnik utemeljeno opozarja, da tega predloga ni podala pooblaščena oseba.

5. Skladno s prvim odstavkom 32. člena Zakona o gospodarski družbah (ZGD-1) zastopajo gospodarsko družbo na podlagi zakona korporacijski zastopniki, to so poslovodje družbe kot zakoniti zastopniki (v primeru družbe z omejeno odgovornostjo na podlagi 515. člena ZGD-1), možno pa je tudi zastopanje družbe na podlagi njene izjave volje - pooblastilno razmerje. Slednji so na primer prokuristi in ostali pooblaščenci (pooblaščeni na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava).

6. Kot izhaja iz zgoraj omenjenega zapisnika, je predlog za pregon kaznivega dejanja tatvine zoper obdolženega A. A. dne 7. 1. 2021 podala B. B., namestnica poslovodkinje trgovine X. na naslovu ... Ni dvoma, da namestnica poslovodkinje posamične trgovine v okviru družbe X. d. o. o. skladno s prvim odstavkom 515. člena ZGD-1 ni zakonita zastopnica družbe. Oškodovano družbo bi tako lahko zastopala le na podlagi pooblastila, danega s strani te družbe, kar pa v tej zadevi ni izkazano.

7. Zaposlena pri oškodovani družbi lahko kaznivo dejanje nedvomno naznani tudi brez pooblastila, vendar je treba pri tem poudariti, da takšne ovadbe ni mogoče šteti kot predloga za pregon v smislu drugega odstavka 53. člena ZKP,1 saj zaradi odsotnosti pooblastila ne gre za osebo, ki bi bila pravnoveljavno sposobna izjaviti voljo oškodovane družbe X. d. o. o. Zato je bil obravnavan kazenski postopek uveden brez oškodovančevega predloga za pregon.

8. Na glavni obravnavi dne 9. 3. 2023 (l. št. 158) je F. F., pooblaščenka oškodovane družbe (pooblastilo z dne 31. 1. 2023 v prilogi C2) izjavila, da oškodovanec vztraja pri pregonu. Vendar kot pravilno ugotavlja pritožnik, je ta izjava prepozna.

9. Skladno s prvim odstavkom 52. člena ZKP je treba predlog podati v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Obdolženec je bil zaloten in identificiran neposredno pri domnevni izvršitvi očitanega kaznivega dejanja dne 7. 7. 2021, kot izhaja iz omenjenega zapisnika o sprejemu ovadbe oziroma predloga za pregon z istega dne ter kot so potrdile tudi priče B. B., C. C., D. D. in E. E. (zapisniki o glavni obravnavi z dne 9. 3. 2023, 11. 4. 2023 in 18. 5. 2023 na l. št. 158, 171 in 179). Šestmesečni rok za podajo predloga za pregon se je zato vsekakor iztekel pred dnem 9. 3. 2023, ko je F. F. v imenu oškodovanca podala izjavo, da ta vztraja pri pregonu. Zaradi očitnega poteka roka je brezpredmetna nadaljnja presoja, ali je izvršni direktor G. G., ki je izdal omenjeno pooblastilo, bil pooblaščen za zastopanje oškodovane družbe.

10. Upoštevaje navedeno, oškodovana družba v tem kazenskem postopku ni podala predloga za pregon skladno z določbami 52. člena in 53. člena ZKP. Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je izkazana.

11. Pritožbeni senat pripominja, da je skladno z drugim odstavkom 16. člena ZKP tožilčevo dokazno breme, da ob vložitvi obtožnega predloga izkaže obstoj vseh zahtevanih okoliščin za dopustnost kazenskega pregona. V konkretni zadevi tožilec svojega dokaznega bremena ni izpolnil, saj ni zatrjeval in še manj izkazal, da je bila B. B., ki je naznanila očitano kaznivo dejanje, pooblaščena za zastopanje oškodovane družbe X. d. o. o. in s tem sposobna v oškodovančevem imenu pravnoveljavno podati predlog za pregon obdolženca.

12. Skladno z vsem povedanim je pritožbeni senat zaradi odsotnosti predloga oškodovanca, česar glede na potek roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP tudi ni več mogoče sanirati, ugotovil, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Zato je na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenil tako, da je obtožbo zoper obdolženega A. A. na podlagi 4. točke 357. člena ZKP zavrnil. 13. Ker je pritožbeni senat sodbo spremenil že iz navedenega razloga, se do preostalih pritožnikovih navedb ni opredeljeval. 14. Glede na izrek zavrnilne sodbe je pritožbeni senat na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP oškodovano družbo X. d. o. o., ..., s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napotil na pravdo.

15. Iz enakega razloga je senat na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločil, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun.

1 Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 434/2007 z dne 10. 1. 2008.