11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 752/2003 z dne 3. 9. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 732/2002 z dne 15. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim zavrnilo predlog pritožnika za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se tožencu, tujcu s stalnim prebivališčem v tujini, do pravnomočno končanega pravdnega postopka prepovedalo razpolagati z zneskom 51.645,78 EUR, ki ga je ta položil na devizni račun Okrožnega sodišča v Kopru kot varščino v kazenskem postopku.

Pritožnik se je zoper takšen sklep pritožil, sodišče druge stopnje pa je pritožbo zavrnilo in z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišči sta zavzeli stališče, da Okrožno sodišče v Kopru ni dolžnikov dolžnik ter da varščina, dana zaradi zagotovitve obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku, ne more biti sredstvo zavarovanja upnikove denarne terjatve v pravdnem postopku.

Pritožnik v ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z navedenima odločitvama sodišč in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načela pravne države iz 2. člena Ustave. Po mnenju pritožnika sodišči prve in druge stopnje nista navedli jasnih in utemeljenih razlogov za zavrnitev predlagane začasne odredbe, poleg tega pa sta očitno kršili materialno pravo. Pritožnik meni, da razlagi sodišč o primernosti varščine v kazenskem postopku kot sredstvu za zavarovanje terjatve nasprotujeta načelu, da je Slovenija pravna država. Po njegovem mnenju bi morali sodišči pri odločanju tehtati med pritožnikovimi pravicami in pravico države, da zagotovi obdolženčevo navzočnost v kazenskem postopku, in v prvi vrsti nuditi sodno varstvo civilnim pravicam pritožnika tako, da bi ugodili njegovemu predlogu, ne pa se podrejati kazenskemu postopku in skrbeti za njegovo učinkovitost.

B.

Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnikovih očitkov, da so sodišča napačno uporabila materialno pravo, zato Ustavno sodišče ni pristojno presojati.

Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar te kršitve ne izkaže. Očitek, da sodišči v izpodbijanih sklepih nista navedli jasnih in utemeljenih razlogov za svoji odločitvi bi sicer lahko bil relevanten z vidika pravice iz 22. člena Ustave, ki vsebuje tudi zahtevo po obrazloženosti sodnih odločb. Očitek pa ni utemeljen. Odločitev sodišč temelji na stališču, da varščina v kazenskem postopku ni primerno sredstvo za zavarovanje pritožnikove terjatve v odškodninski pravdi. Svoje stališče sta sodišči dovolj izčrpno in razumno obrazložili, tako da ga tudi ni mogoče označiti za arbitrarnega ali samovoljnega, kar bi prav tako lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Na kršitev načel pravne države po 2. členu Ustave se v postopku ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi vsebovala kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger