Jedro

Sodišče prve stopnje se je namreč v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno sklicevalo na izpolnjene pogoje iz 131. člena ZSKZDČEU za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter hkrati v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da pa razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 132. člena tega zakona niso podani. Le v teh, taksativno naštetih primerih, je torej mogoče predlog države izdajateljice pravnomočne sodne odločbe zavrniti, v vseh drugih mora domače sodišče, kot je to z napadenim sklepom storilo sodišče prve stopnje, takšnemu predlogu slediti.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A.H. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 28. 11. 2018 po 138. členu Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU) ugodilo predlogu Zveznega ministrstva za pravosodje Republike Avstrije za priznanje sodbe Okrožnega sodišča za kazenske zadeve v Gradcu opr. št. Hv 29/17 d z dne 12. 4. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Gradcu opr. št. 8 Bs 215/17d z dne 26. 7. 2017 ter izvršitev kazni po tej sodbi v Republiki Sloveniji za obsojenega, ki je po izreku: v Gradcu in drugih avstrijskih krajih v obdobju vsaj od junija 213 do avgusta 2016, v nasprotju s predpisi, drogo v količini, ki prekoračuje 25-kratnik mejne količine (28.b člen Zakona o drogah) deloma kot neposredni storilec, deloma kot določujoči storilec

1. uvozil, s tem da je pripeljal cca. 10.000 g kanabis trave s povprečno čisto vsebnostjo 7 % (ustreza 700 g delta-9-THC v čisti substanci) s svojim osebnim vozilom iz Slovenije v Avstrijo oziroma naročil R.V., da kanabis travo pripelje iz Slovenije v Avstrijo;

2. prepustil drugim, s tem da je a) pod točko 1.) imenovano količino, torej cca 10.000 g kanabis trave z dobičkom preprodal D.C. oziroma M.M. oziroma tudi naročil R.V., da jima izroči kanabis travo, b) (razen tega) nadaljnjih, vsaj 10.000 g kanabis trave s povprečno vsebnostjo čistosti 7 % (ustreza 700 g delta-9-THC v čisti substanci) izročil v Sloveniji D.C. oziroma M.M. oziroma tudi C.R.P.in njegovi materi C. za uvoz v Avstrijo, pri čemer je bil njegov namen, tako pri uvozu kot tudi pri prodaji, uresničitev dejanja v delnih količinah, kot tudi v kontinuirani storitvi dejanja v daljšem obdobju in s tem povezanim učinkom seštevanja in je vsaj predpostavljal, da bo to možno in se je s tem sprijaznil, da je bila prekoračena vsota 25-kratne mejne količine 26.b člen Zakona o drogah.

S tem storil kaznivo dejanje prometa z drogami, in sicer pod točko 1. po drugem primeru prvega odstavka 28.a člena, 3. točki četrtega odstavka Zakona o drogah in pod točko 2. po petem primeru prvega odstavka 28.a člena, 3. točka četrtega odstavka Zakona o drogah, vsakič deloma v obliki kot storilec, ki določa drugega po drugem primeru 12. člena KZ in zato se ob uporabi določil 28. člena KZ, v skladu s četrtim odstavkom 28.a člena Zakona o drogah kaznuje na kazen 4 (štiri) leta zapora.

V skladu s 34. členom Zakona o drogah se zasežena droga zapleni (odvzame).

V skladu s prvim in tretjim odstavkom 20. člena KZ se presežen izkupiček v višini 100.000,00 EUR določi kot odvzet. V skladu s prvim odstavkom 38. člena KZ se v kazen za obtoženega preračuna čas, ki ga je preživel v priporu od 15. novembra 2016, 13.25 ure do 12. aprila 2017, 15.40 ure (konec glavne obravnave); preneslo v Republiko Slovenijo tako, da je obdolženemu na podlagi prvega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo kazen 4 leta zapora, katere preostanek bo izvršen v Republiki Sloveniji. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je bil obsojenemu v tako izrečeno kazen vštet čas pripora in čas prestajanja kazni od 15. 11. 2016 od 13.25 ure dalje. Vrnitve oziroma plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi po četrtem odstavku 95. člena tega zakona oproščen. Navedeno je vsebina izreka, izdanega s sklepom I Pom-i 39815/2018. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s prav tako smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbeni obrazložitvi sodbo avstrijskega sodišča, kljub nedoslednostim v postopku sprejema ter hkrati opozarja na svoje vzorno vedenje med prestajanjem kazni, zaradi katerega je bil v Avstriji premeščen iz zavoda za prestajanje kazni odprtega tipa, kjer je zaposlen in ima redne izhode. Slednji so pripomogli k obnovitvi družinskih vezi, nadvse pa je pomembno, da bi bili ob prenosu izvršitve kazni, kot družina prikrajšani za dohodke in prejemke iz naslova partnerkine zaposlitve, otroškega dodatka ter razlike socialne pomoči, s čemer bi bili, glede na stroške, gmotno povsem onemogočeni.

5. Da bi pritožbeno sodišče povzetemu sledilo, bi naštete okoliščine morale biti navedene še v ZSKZDČEU kot tako imenovani odklonitveni razlogi, kar pa niso. Sodišče prve stopnje se je namreč v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno sklicevalo na izpolnjene pogoje iz 131. člena ZSKZDČEU za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter hkrati v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da pa razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 132. člena tega zakona niso podani. Le v teh, taksativno naštetih primerih, je torej mogoče predlog države izdajateljice pravnomočne sodne odločbe zavrniti, v vseh drugih mora domače sodišče, kot je to z napadenim sklepom storilo sodišče prve stopnje, takšnemu predlogu slediti.

6. Glede na to, in ker niti ostale okoliščine iz pritožbene obrazložitve niso v zvezi z določenimi razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, je bilo o pritožbi obsojenega A.H. odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. členu ZSKZDČEU, po katerem stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenijo, krijejo državni organi, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije.