Jedro

V sporih majhne vrednosti morata pravdni stranki vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi in odgovoru na tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 114759/2014 z dne 3. 9. 2014 vzdržalo v 1. in 3. odstavku izreka v veljavi tako, da je toženki v roku 8 dni naložilo v plačilo znesek 2.000,69 EUR in zakonske zamudne obresti, in sicer: glavnico v znesku 671,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2014 dalje do plačila, glavnico v znesku 1.220,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2014 dalje do plačila, obračunane zakonske zamudne obresti v znesku 9,69 EUR in glavnico v znesku 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 7. 2014 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 119,02 EUR s pripadajočimi obrestmi. Zaradi delnega umika je citirani sklep nad zneskom 2.000,69 EUR s pp razveljavilo in v tem delu pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v višini 341,93 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je brez navedbe pritožbenih razlogov vložila laično pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je zahtevala plačilo štirih računov za opravljene prevoze blaga v skupni višini 2.549,80 EUR oziroma po delnem plačilu toženke, plačilo treh računov v skupni višini 1.991,00 EUR s pripadajočimi obrestmi ter obračunane zakonske zamudne obresti od računa z dne 19. 5. 2014 v znesku 9,69 EUR. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR - prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Pravdni stranki sta bili s pravnim poukom v izpodbijani odločbi opozorjeni, da se ta v tovrstnih sporih lahko izpodbija samo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

6. Toženka s pritožbenimi očitki, da je tožnici predlagala poravnavo obveznosti z medsebojno kompenzacijo, vendar se tožnica na predlog ni odzvala, uveljavlja zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato se pritožbeno sodišče do teh navedb pritožnice ni vsebinsko opredeljevalo.

7. Prav tako so v pritožbi postavljene trditve o obstoju dolga tožnice prepozne in so posledično neupoštevne (453. člen v zvezi s 451. členom ZPP). V sporih majhne vrednosti morata pravdni stranki vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi in odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalnih vlogah, ki jih nato vložita, lahko samo še odgovarjata na doslej podane navedbe (452. člen ZPP). To pomeni, da v pripravljalni vlogi stranka ne sme navajati novih dejstev in dokazov, razen v kolikor je to nujno zaradi odgovora na navedbe v odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalni vlogi nasprotne stranke. V sporih majhne vrednosti torej sodišče ne sme upoštevati novih dejstev (in dokazov), ki jih je stranka predlagala oziroma navedla v vlogah, ki jih je vložila izven možnosti po 451. in 452. členu ZPP(1). Ob povedanem trditev o obstoju dolga tožnice do toženke ni več mogoče uveljavljati v pritožbi, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo oziroma se do njih ni opredeljevalo.

8. Glede na navedeno pritožba toženke ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): tako tudi N. Betteto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 718.