Jedro

Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči sodišču, in ne zato, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno) preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji, niso izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka. Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po (izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

S sklepom z dne 15.12.2004 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek in tožeči stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke v višini 440,00 SIT, povečane za 20% DDV. S sklepom z dne 10.1.2005 pa je sodišče prve stopnje sklep o ustavitvi v 2. točki izreka popravilo in tožeči stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke v višini 440.000,00 SIT, povečane za 20% DDV v znesku 88.000,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sklepa sodišča prve stopnje do plačila.

Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je v tej zadevi postopek že miroval, vendar je tožeča stranka pravočasno predlagala nadaljevanje postopka. V nadaljevanju pa je postopek miroval zaradi internih zadev in sicer bolezni sodnice. Čeprav je zaradi njegove bolezni sodišče prve stopnje že preložilo glavno obravnavo, pa je tokrat sodišče prve stopnje postopek ustavilo.

Določba 209. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) je pomanjkljiva, saj ne ločuje med neopravičenim in opravičenim izostankom. Ker nima pooblaščenca, bi jo sodišče prve stopnje moralo opozoriti na procesne pravice in katera procesna dejanja lahko opravi. Iz spisa tudi ni razvidno, kdaj naj bi tožena stranka predlagala mirovanje postopka. Tožeča stranka sklepa, da sodišče prve stopnje ni preklicalo naroka, čeprav je bilo za to dovolj časa, prav tako pa ni prejela zapisnika o opravljeni glavni obravnavi. Očitno med izostanki, ki so posledica bolezni, in izostanki, ki so nastali namerno ali iz malomarnosti strank, ni nobene razlike. Če bi sodišče prve stopnje prvi narok razpisalo v razumnem roku, bi se postopek lahko zaključil že pred boleznijo tožeče stranke. V popravnem sklepu pa je sodišče prve stopnje naložilo tožeči stranki v plačilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 440.000,00 SIT, čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo priglasila le 2000 točk, v vlogi z dne 14.4.2003 pa še 50 točk. Ker je odvetnik delo opravil

14.9.2001, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati takratno vrednost točke in sicer 90,00 SIT. Enako velja tudi za storitev, ki jo je odvetnik opravil 14.4.2003. Pritožba je utemeljena.

ZPP v 1. odstavku 209. člena določa, da mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem obravnave o tem sporazumeta ali če nobena izmed strank ne pride na narok za glavno obravnavo, oziroma če se stranki, ki sta prišli na narok, nočeta spustiti v obravnavanje.

Mirovanje postopka nastane tudi, če ena stranka, ki je bila v redu povabljena, ne pride, druga pa predlaga mirovanje, razen če je stranka, ki ni prišla na narok, predlagala, naj se narok opravi v njeni odsotnosti.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, ker so bili po mnenju sodišča prve stopnje v tej zadevi že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odstavek

209. člena ZPP). Prvič je postopek miroval na podlagi sporazuma strank, drugič pa naj bi bili izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, ker se tožeča stranka kljub temu, da je bila v redu vabljena, naroka ni udeležila, tožena stranka pa je na njem predlagala mirovanje postopka. Pritožbeno sodišče pa se z ugotovitvijo, da so bili v obravnavani zadevi zaradi izostanka tožeče stranke z naroka dne 15.12.2004 ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, ne strinja. Tožeča stranka se naroka za glavno obravnavo res ni udeležila, vendar pa je sodišče z vlogo z dne

13.12.2004 obvestila, da se zaradi dolgotrajne bolezni naroka ne more udeležiti in da zato predlaga preložitev. K vlogi je tožeča stranka priložila tudi napotnico osebne zdravnice z dne 1.12.2004 za sprejem v bolnico Golnik. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti zaključka, da se tožeča stranka naroka ni udeležila, ker ne bi hotela razpravljati ali ker bi s svojim izostankom konkludentno izrazila voljo, da se (začasno) preneha z nadaljnimi procesnimi dejanji. Če stranka na narok ne pride iz vzroka, ki ga pravočasno sporoči sodišču, in ne iz omenjenih razlogov, niso izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.

Mirovanje postopka namreč vselej nastopi po (izrecno ali konkludentno izraženi) volji obeh pravdnih strank. Ker pa je v konkretnem primeru tožeča stranka sodišče pravočasno obvestila (bistveno je, kdaj vlogo stranke prejme sodišče in ne sodnik), da se naroka zaradi bolezni ne bo mogla udeležiti in celo predlagala preložitev, pogoji za mirovanje ob vsem povedanem niso nastopili, čeprav sodišče prve stopnje naroka ni preložilo, kakor tudi ne bi nastopili v primeru, če bi tožeča stranka izrecno izjavila, da naj se narok opravi v njeni odsotnosti, ker se ga zaradi bolezni ne more udeležiti, in preložitve sploh ne bi predlagala (1. odstavek 209. člena ZPP).

Ker je ob povedanem pritožbeno sodišče ugotovilo, da predpostavke za mirovanje postopka niso bile (ponovno) izpolnjene, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka na podlagi 4. odstavka 209. člena ZPP. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi, razveljaviti tako sklep o ustavitvi postopka z dne 15.12.2004 kot popravni oziroma dopolnilni sklep z dne

10.1.2005 in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).