9. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dragice Maksimilijane Prevec iz Domžal na seji dne 9. februarja 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 7/96) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 48. člena ter prvega in tretjega odstavka 68. člena Zakona o matičnih evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija 5. in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-B) in drugi odstavek 48. člena ter prvi in tretji odstavek 68. člena Zakona o matičnih evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ). Zatrjuje kršitev 2., 14., 50. in 155. člena Ustave. Navaja, da se zaradi izpodbijanih določb ZPIZ-B ne more upokojiti. Po uradni dolžnosti naj bi ji iz delovne knjižice izbrisali obdobje od 13. 10. 1995 do 14. 1. 2002. Navaja, da jo zaradi takšne odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) za obdobje od 13. 10. 1995 dalje bremeni za prispevke iz obveznega zavarovanja na podlagi dohodkov z zamudnimi obrestmi vred. Dolg naj bi znašal na dan 31. 12. 2003 že 7.300.000 tolarjev. Pojasnjuje, da si je kot iskalka zaposlitve plačevala prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Ker ji je manjkalo 6 let do izpolnitve pogojev za upokojitev, ji je svetovalka na Zavodu za zaposlovanje svetovala, naj registrira postransko dejavnost in se zavaruje za ožji obseg pravic, kar naj bi takrat veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omogočal (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94 – v nadaljevanju ZPIZ/92). ZPIZ-B naj bi z izpodbijano spremembo za nazaj posegel v njene pridobljene pravice. Pojasnjuje še, da se je dne 15. 1. 2002 prijavila v obvezno zavarovanje in da je bila napotena na dvig potrdila o plačanih davkih in prispevkih ter na vpis dobe v delovno knjižico. To naj bi storila, kasneje pa naj bi prejela omenjeno odločbo Zavoda, zoper katero pa se ni pritožila in je tako postala pravnomočna. Odvetnica naj bi ji pojasnila, da "se nima smisla pritoževati, ker ima leta vpisana v delovno knjižico". Kasneje naj bi ji bila doba po uradni dolžnosti izbrisana iz delovne knjižice. Ko je začela urejati vse potrebno za upokojitev, ji je bilo predočeno, da je navedena odločba pravnomočna in da mora plačati manjkajoče prispevke. Dodaja, da se nahaja v težkem socialnem položaju, saj je DURS z izterjavo že pričel. V vlogi z dne 30. 6. 2004 pobudnica pravni interes utemeljuje še s sklicevanjem na 230. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-1), ki naj bi ga Zavod ne znal uporabiti, v njenem primeru pa bi uporaba te določbe pomenila, da ji ne bi bilo treba plačati zamudnih obresti.

B.

S 5. in 6. členom ZPIZ-B sta bili spremenjeni določbi 19. in 20. člena ZPIZ/92, ki sta urejali zavarovanje za ožji obseg pravic.[1] Po navedeni spremembi osebam, ki so z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljale samostojno dejavnost in so bile skladno z zakonom vpisane v register samostojnih dejavnosti, ni bila več dana možnost, da se zavarujejo za ožji obseg pravic (11. člen ZPIZ/92). S 6. členom ZPIZ-B pa je bil razveljavljen prvi odstavek 20. člena ZPIZ/92, ki je urejal način odmerjanja pravic zavarovancem iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona, ki so bili nekaj časa zavarovani za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa za ožji obseg pravic.[2]

Navedene spremembe ZPIZ/92 so bile uveljavljene 22. 2. 1996, ZPIZ/92 pa je prenehal veljati z uveljavitvijo ZPIZ-1 dne 1. 1. 2000. Pobudnica je pobudo vložila 16. 6. 2004. O ustavnosti zakona, ki je prenehal veljati še pred vložitvijo pobude, Ustavno sodišče po 47. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) odloča le izjemoma, če se tak zakon še vedno uporablja in pri pobudniku obstoji potreba po ustavnosodnem varstvu. Ta bi bila podana, če bi imela pobudnica še nepravnomočno končane postopke, v katerih bi morala biti izpodbijana določba uporabljena.

Tako iz navedb pobudnice kot tudi iz prilog k pobudi izhaja, da je postopek,v katerem je bilo odločeno, da ima pobudnica za omenjeno obdobje lastnost zavarovanca kot samostojna podjetnica posameznica po 11. členu ZPIZ/92 oziroma po 15. členu ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba, pravnomočno končan. Glede na navedeno pobudnica ni izkazala, da bi odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti izpodbijanih zakonskih določb imela učinek na njen pravni položaj (44. člen ZUstS). Ker pobudnica za izpodbijanje navedenih določb ZPIZ-B ne izkazuje pravnega interesa, ki je po 24. členu ZUstS pogoj za začetek postopka, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

Pobudnica izpodbija tudi drugi odstavek 48. člena ZMEPIZ,[3] ki se nanaša na ugotavljanje lastnosti zavarovanca, če prijava v zavarovanje ni bila vložena v zakonitem roku, ter prehodni določbi iz prvega in tretjega odstavka 68. člena ZMEPIZ,[4] ki se nanašata na uporabo prejšnjih predpisov, vendar ne pojasni, v čem naj bi bili navedeni določbi v neskladju z Ustavo. Zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo preizkusiti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za oceno navedenih določb zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Opombe

[1]Prvi odstavek 19. člena ZPIZ/92 je določal, da se zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona lahko zavarujejo tudi po osnovi, ki je nižja od osnove iz 231. člena tega zakona, vendar so zavarovani le za ožji obseg pravic in nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do predčasne pokojnine, do delne pokojnine, pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, pravice do invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in do dodatka za rekreacijo upokojencev.

Člen 5 ZPIZ-B je v navedeni določbi črtal številke "11., 12., 13."

[2]Prvi odstavek 20. člena ZPIZ/92 je določal, da se zavarovancem iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona, ki so bili nekaj časa zavarovani za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa za ožji obseg zavarovanja, pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, po katerem so bili zavarovani nad polovico skupne zavarovalne dobe.

Drugi odstavek 20. člena ZPIZ/92 je določal, da se zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg zavarovanja, pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, po katerem so bili zavarovani nad polovico skupne zavarovalne dobe.

[3]Po drugem odstavku 48. člena ZMEPIZ pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, če pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje še traja, sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1.

[4]Prvi odstavek 68. člena ZMEPIZ določa, da se bo matična evidenca, ki je bila uvedena in vodena po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vodila dalje na način, ki ga določa ta zakon.

Tretji odstavek tega člena pa določa, da se lastnost zavarovanca ugotavlja največ od 1. 4. 1992 dalje.