13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 545/2001 z dne 29. 1. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 174/96 z dne 5. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na stališču, da pritožniku ni uspelo dokazati, da ga je tožena stranka poškodovala.

Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da naj bi mu bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj mu v postopku ne bi bila dana možnost, da dokaže elemente civilnega delikta. Sodišče je namreč zavrnilo njegova dokazna predloga, in sicer zaslišanje njegove žene in mnenje izvedenca, katerega izdelavo je sam naročil izven pravde.

Obrazložitev pritožbenega sodišča naj bi bila suhoparna, odločitev glede mnenja izvedenca pa naj bi odstopala od odločitve istega sodišča v zadevi št. I Cp 84/2000 z dne 6. 6. 2000. Če bi sodišče oba dokazna predloga izvedlo, bi po njegovem mnenju dokazal, da ga je tožena stranka poškodovala.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ustavno relevantni bi lahko bili očitki pritožnika, da sodišče prve stopnje ni dovolilo izvedbe predlaganih dokazov.

Določba 22. člena Ustave vključuje tudi pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna. Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa to ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.

Sodišče je obrazložilo, zakaj je oba pritožnikova dokazna predloga zavrnilo, zato je očitek o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljen. Tudi očitek o domnevnem odstopu od sodne prakse je neutemeljen, ker je šlo v navedeni zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo. V primeru, na katerega se sklicuje pritožnik, tožena stranka mnenju izvedenca, izdelanem izven pravde, ni nasprotovala, medtem ko je v pritožnikovem primeru tožena stranka mnenju izvedenca nasprotovala. Očitek, da je obrazložitev pritožbenega sodišča suhoparna, pa je zgolj pavšalen, ker pritožnik niti ne navede, česa naj sodišče ne bi obrazložilo v zadostni meri. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pritožbo ni uspel, pa ne zadošča za utemeljitev kršitve 22. člena Ustave.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger