Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.

Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, je zmotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti ter zavrnilo dolžničin predlog za odpust obveznosti z dne 21. 6. 2016. 2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila. Izpodbijala ga je v celoti. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbene navedbe sprejme, izpodbijani sklep razveljavi in odredi nadaljevanje postopka odpusta obveznosti, zaradi poteka preizkusnega obdobja pa še odredi izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

3. Upnica Republika Slovenija, ki je vložila ugovor proti odpustu obveznosti, na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na ugovor upnice ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog dolžnice zavrnilo iz razloga ugotovljene ovire za odpust obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi, dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov in prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je v referenčnem obdobju dolžnica na podlagi računa, ki ji ga je kot samostojni podjetnici izdala družba M. d. o. o. v višini 37.000,00 EUR, vložila zahtevek za povračilo DDV, čeprav bi morala vedeti, da ji družba M. d. o. o. računa ni izdala za nobeno opravljeno storitev niti dobavljeno blago ter da obračun DDV-ja iz tega razloga ni dovoljen. Davčni organ je pri zavezanki D. I. s. p. navedeno nepravilnost ugotovil pri davčnem nadzoru in zavezanki naknadno odmeril davek v znesku 7.400,00 EUR.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in v razlogih sklepa navedlo vsa relevantna dejstva za uporabo domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Glede na določbo o izpodbojnosti domneve pa pri tem dodaja, da je trditveno in dokazno breme o dejstvih, s katerimi se domneva izpodbija, na strani dolžnice, ki pa mu ni uspela zadostiti.

7. Neutemeljeno pritožnica poudarja, da je na podlagi dejstva, da je zahtevek za vrnitev DDV oblikovala na podlagi obstoječih dokumentov, evidentno, da je ravnala vestno in pošteno. Zmotno je namreč njeno stališče, da lahko z dejstvom, da je bil izdan račun, izpodbije ugotovitev sodišča prve stopnje, da za družbo M. d. o. o. dolžnica ni opravila storitve, ki je bila zaračunana v računu. To pa pomeni, da račun ni odražal dejanskega stanja, kar je dolžnica vedela, pa je kljub temu na njegovi podlagi vložila zahtevek za povračilo DDV. Pritožbeno sodišče pa se strinja z mnenjem pritožnice, da je namen zakona ta, da ne omogoči odpusta obveznosti tistim dolžnikom, ki zavestno ravnajo nevestno in nepošteno. V kolikor je želela dolžnica izpodbiti domnevo iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, bi morala ona navesti relevantna dejstva, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je dolžnica ravnala vestno in pošteno. Sam obstoj računa, za katerega je upnica trdila, da je bil fiktiven, pa še ne dokazuje dolžničine vestnosti in poštenosti.

8. Stališče pritožnice, da sama ni bila dolžna zatrjevati v svojo obrambo nobenih dejstev, s katerimi bi ovrgla zakonsko domnevo o njeni nepoštenosti in nevestnosti, pa je zmotno. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse očitke pritožnice.

9. Ker je sodišče prve stopnje glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).