Jedro

Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka zaznalo zaradi hudega konflikta med staršema, ki onemogoča njuno dogovarjanje o stikih (med materjo in otrokom, ker ta živi z očetom), zaradi česar je sklenilo, da otroka razbremeni in te stike do konca postopka sodno določi. Pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje ravnalo tako, da ne bi odsotnost stikov z materjo otrokovemu razvoju hudo škodila. S tem se sicer pritožbeno sodišče strinja. Vendar ima pritožnica prav, da je sodišče določilo dokaj omejene stike med njo in otrokom, pri tem pa ji ni omogočilo, da bi verjetno dokazala, da lahko kvalitetno in v korist otroka izvršuje več stikov z njim, ker jo ni zaslišalo, kot je predlagala, hkrati pa ji očita, da tega ni izkazala. Za to pa bi moralo izvesti narok.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta starša mld. A. A., rojenega 2009. Od l. 2007 do l. 2018 sta živela v izvenzakonski skupnosti; družina je živela v B. Po razpadu zveze se je mati odselila v C. Med roditeljema je spor o vzgoji in varstvu, stikih, preživljanju in kraju obiskovanja šole.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice (matere) zoper svoj sklep o izdani začasni odredbi z dne 8. 10. 2020. S to začasno odredbo je začasno določilo stike med njo in Izakom, in sicer vsak četrtek, vsak drugi konec tedna in med počitnicami, izreklo pa je tudi denarno kazen za primer kršitve te odredbe.

3. Z istim sklepom je sodišče zavrnilo materin predlog, da se sina iz OŠ D. prepiše v OŠ E., ta sklep pa je pravnomočen po zavrnitvi materine pritožbe s sklepom tukajšnjega sodišča z dne 30. novembra 2020. 4. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se predlagateljica pritožuje in predlaga, da se ga razveljavi, opredeljuje pa tudi stroške v zvezi s pritožbo. Sodišču očita, da je odločilo, ne da bi opravilo narok v zadevi in ji na ta način dalo možnost sodelovanja in dokazovanja v postopku. Očita, da zaključi na podlagi ocene, da svojih trditev ni ustrezno dokazala, zavrne pa dokaz z njenim zaslišanjem, ki je najprimernejši za njene trditve (da bi se preselila v F. v dneh, ko ima stike s sinom). Sklicuje se na prakso tukajšnjega pritožbenega sodišča, po kateri lahko sodišče prve stopnje le v izjemnih primeri o ugovoru odloči brez oprave naroka (IV Cp 2223/2013, II Cp 149/2016, I Cp 29/2017). Trdi, da je ugovorni postopek kontradiktoren, sodišče mora v njem v skladu s sodno prakso obravnavati trditve in dokaze (II Cp 1485/2015, IV Cp 3299/2012). Trdi nadalje, da otrok v ničemer ni ogrožen oz. da sodišče tega ni ustrezno obrazložilo. Zgolj nesoglasje roditeljev glede tega še ne pomeni, da je otrok ogrožen. Stikov med njo in sinom, ki so sinu nedvomno v korist, sodišče po pritožničinem mnenju ne bi smelo tako skrčiti.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je tudi stroške v zvezi s podanim odgovorom.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Ugovorni postopek ni (bil) sam sebi namen. Z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-M, ki velja od 27. 3. 2021, je bil uveljavljen nov 273.b čl., po katerem zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Ta določba za izdani sklep sicer še ne velja. Drži pa, da je bila obema strankama, torej tudi predlagateljici, dana možnost, da se izjavi o navedbah nasprotnega udeleženca. Drži tudi, kar navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da 2. odst. 58. čl. ZIZ ne določa obvezne izvedbe naroka zaradi odločanja o ugovoru, vendar so okoliščine tega primera takšne, da bi sodišče narok moralo izvesti, saj sicer ugovorni postopek ne bi imel nobenega pomena.

8. Načeloma pravica do stikov otroka z obema roditeljema, torej tudi med otrokom in nerezidenčnim roditeljem, ne sme biti omejena, če za to ni posebnih razlogov, ti pa so le ogroženost otroka, kar mora sodišče jasno in konkretno obrazložiti, tisti od staršev, ki to predlaga, pa mora to določno in nedvoumno izkazati.

9. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. čl. Družinskega zakonika - DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

10. Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka zaznalo zaradi hudega konflikta med staršema, ki onemogoča njuno dogovarjanje o stikih (med materjo in otrokom, ker ta živi z očetom), zaradi česar je sklenilo, da te stike do konca postopka sodno določi. Pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje ravnalo tako, da ne bi odsotnost stikov z materjo otrokovemu razvoju hudo škodila. S tem se pritožbeno sodišče strinja. Vendar ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje določilo dokaj omejene stike med njo in otrokom, pri tem pa ji ni omogočilo, da bi verjetno dokazala, da lahko kvalitetno in v korist otroka izvršuje več stikov z njim, ker je ni zaslišalo, kot je predlagala, hkrati pa ji očita, da tega ni izkazala (10. tč. na str. 6 izpodbijanega sklepa). Za to bi v konkretnem primeru zaradi obravnavanja njenega ugovora sodišče prve stopnje izvesti narok.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče predlagateljičini pritožbi ugodilo in v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrača v ponovitev ugovornega postopka.

12. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 151. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Gre za med postopkom nastale stroške, ki bodo delili usodo vseh drugih stroškov postopka.