Jedro

Pri odmeri sodne takse za podrejene zahtevke se za te zahtevke ne plača polna sodna taksa, kot je glede na vrednost predmeta predpisano za zahtevek, ampak se plača le tretjina predpisane takse. Korekturna dolžnost sodišča iz 31. člena ZST-1 se torej lahko nanaša zgolj na primarni zahtevek. Podrednim zahtevkom pa se vrednost spora ne določi posebej, pač pa se pri odmeri takse upošteva določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki ga je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi spregledalo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tožnik s tožbo z dne 16. 5. 2022 zahteval ugotovitev ničnosti, podredno razveljavitev, sklepov skupščine toženke z dne 22. 4. 2022 pod točko 21 in 32 dnevnega reda in ugotovitev veljavnosti sklepa pod točko 3 po nasprotnem predlogu tožnika tako, da se dobiček za leto 2021 v višini 1.379.061,24 EUR v celoti razdeli med družbenika toženke, sorazmerno z njunima poslovnima deležema. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 20. 6. 2023 zavrnilo primarna zahtevka za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine o sprejemu letnega poročila toženke za leto 2021 in za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička toženke (I. točka izreka prvostopenjske sodbe). Primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička toženke dejansko sprejet na skupščini toženke 22. 4. 2022 in da je bil od tega dne dalje v veljavi, je zavrglo (II. točka izreka). Nadalje je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa skupščine toženke o sprejemu letnega poročila toženke za leto 2021 (III. točka izreka). Ugodilo pa je podrednemu zahtevku za razveljavitev sklepa skupščine toženke glede odločanja o uporabi bilančnega dobička toženke (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča je toženka vložila pritožbo, sodišče prve stopnje pa je nato 13. 9. 2023 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da se vrednost spora za podredni tožbeni zahtevek oceni na 675.740,01 EUR. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da znaša bilančni dobiček toženke v letu 2021 1.379.061,24 EUR, tožnikov poslovni delež v toženki pa znaša 49%. Zato naj bi tožniku pripadal bilančni dobiček v višini 675.740,01 EUR, kar naj bi ustrezalo vrednosti spora za podredni zahtevek.

3. Zoper ta sklep sta se pritožili obe pravdni stranki in odgovorili na pritožbo nasprotne stranke.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti spora je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Po presoji pritožbenega sodišča je treba upoštevati, da v obravnavanem primeru pravdnima strankama zoper odločbo o glavni stvari ni bila dana možnost pritožbe zoper odločitev glede določitve vrednosti podrejenih zahtevkov, saj je sodišče sporno vrednost za podrejeni zahtevek v višini 675.740,01 EUR določilo z izpodbijanim sklepom z dne 13. 9. 2023, torej po izteku roka za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo,3 zoper katero se je pritožila zgolj toženka. Zato imata pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča pravico vložiti posebno pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta za podrejene zahtevke, saj v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari te odločitve nista mogli izpodbijati.

6. V obravnavani zadevi gre za primer objektivne eventualne kumulacije zahtevkov - uveljavljanje primarnega in (enega ali) več podrejenih tožbenih zahtevkov. Sodišče v takšnem primeru vedno odloča o primarnem zahtevku, o podrejenem pa le, če ugotovi, da tisti zahtevek, ki ga tožnik uveljavlja pred njim, ni utemeljen (tretji odstavek 182. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Obseg plačila sodne takse za takšne primere ureja posebno pravilo iz tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa, da v primeru, ko se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Razlog za plačilo zgolj tretjinske takse za podrejeni tožbeni zahtevek je v tem, da morajo biti v primeru eventualne kumulacije tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, zaradi česar sodišče pri morebitnem obravnavanju podrejenega zahtevka ne bo imelo toliko dela, kot če bi bil ta zahtevek predmet samostojnega postopka. Navedene sodne takse je treba plačati ob vložitvi tožbe, ko še ni jasno, ali bo sodišče o podrejenem tožbenem zahtevku sploh odločalo. Obravnavano pravilo se dopolnjuje z določbo drugega odstavka 36. člena ZST-1, ki vzpostavlja pravno podlago za vrnitev sodne takse za podrejeni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo.4

7. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tej zadevi ni imelo pravne podlage za določitev vrednosti spornega predmeta za podrejene zahtevke. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti, s sklepom, določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1). V obravnavanem primeru se sodišču prve stopnje takšen dvom glede vrednosti spornega predmeta, ki ga je navedla tožnica v tožbi (7.000,00 EUR) in se nanaša na uveljavljane primarne zahtevke, ni porodil. Zato tudi ni imelo pravne podlage, da bi posebej določilo vrednost spornega predmeta za podrejene zahtevke. Kot obrazloženo, se pri odmeri sodne takse za podrejene zahtevke za te zahtevke ne plača polna sodna taksa, kot je glede na vrednost predmeta predpisano za zahtevek, ampak se plača le tretjina predpisane takse. Korekturna dolžnost sodišča iz 31. člena ZST-1 se torej lahko nanaša zgolj na primarni zahtevek. Podrednim zahtevkom pa se vrednost spora ne določi posebej, pač pa se pri odmeri takse upošteva določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki ga je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi spregledalo.

8. Drugi pritožbeni razlogi pravdnih strank na zgoraj obrazloženo presojo ne vplivajo, zato jih pritožbeno sodišče ni povzemalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbama pravdnih strank ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

11. Odločitev o pravdnih stroških celega postopka je odvisna od uspeha strank v njem. Zato je pritožbeno sodišče pridržalo odločanje o stroških tega pritožbenega postopka za končno odločbo v tem gospodarskem sporu.

1 Sprejem letnega poročila A., d. o. o., za leto 2021. 2 Odločanje o uporabi bilančnega dobička družbe A., d. o. o. 3 Rok za pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v tej zadevi se je tožniku iztekel z dnem 30. 8. 2023, toženki pa 11. 9. 2023. 4 Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B), nujni postopek, EPA 1304-VI, Poročevalec DZ, št. 655 z dne 28. 6. 2013, str. 28.