Jedro

Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 719/2012-I je sodišče tožencu s sodbo z dne 16. 2. 2015 naložilo, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, katere izpraznitev zahteva tožnik v tej pravdi. Toženčeva pritožba in revizija sta bili zavrnjeni (sodba VSRS II Ips 240/2016 z dne 21. 6. 2018). Tožnik se je na podlagi pravnomočne sodbe vknjižil kot lastnik. V tej pravdi tožnik zahteva od toženca izpraznitev in izročitev nepremičnine ter plačilo uporabnine. Toženec z ugovori med drugim izpodbija veljavnost zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila tožencu naložena izdaja zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. P 572/2019-II. O predlogu toženca za prekinitev je enkrat že odločilo in postopek prekinilo, vendar je naslovno sodišče s sklepom I Cp 9/2021 z dne 9. 2. 2021 sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

3. Zoper sklep se pritožuje toženec.1 Vloga je izjemno obsežna (26 strani), pri čemer ni razmejeno, kateri del vloge je po vsebini pritožba zoper procesni sklep in kateri pripravljalna vloga v pravdi. Kot bistveno pritožnik navaja, da bi sodišče moralo postopek prekiniti, saj je bilo o ničnosti izjave o plačilu z dne 21. 2. 2007 vsebinsko odločeno le enkrat in sicer kot o predhodnem vprašanju v zadevi I P 719/2012, pri čemer je toženka kot ničnostni razlog navajala le ponarejenost izjave o plačilu, drugih ničnostnih razlogov, ki jih na novo izpostavlja v zadevi II P 572/2019, pa v zadevi I P 719/2012 ni uveljavljala in jih sodišče še ni vsebinsko presojalo. Tožnik je državljan Bosne in Hercegovine, zato lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi pravnega posla ni mogel pridobiti. Navaja o domnevni ponarejenosti podpisa in dodaja, da če bi sodišče ugotovilo, da je zakoniti zastopnik toženke podpisal izjavo z dne 21. 2. 2007, bo treba nadalje »ugotoviti in zaključiti,« da je tožnik zlorabil zaupanje toženca in zakonitemu zastopniku v podpis podtaknil izjavo, katere zakoniti zastopnik toženke ni prebral in vsebine zato ni poznal. 4. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku2). V obravnavanem primeru teče pravda, kjer se obravnava vprašanje veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik iztožil vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, katere izročitev v posest in plačilo uporabnine zanjo zahteva v tej pravdi. Osnovni pogoj za prekinitev po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP (da teče pravda, kjer se rešuje predhodno vprašanje) je torej podan.

7. Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu po oceni pritožbenega sodišča te razloge povsem ustrezno obrazložilo.

8. Pri odločanju o (ne)prekinitvi ni pomembno, ali se je o predhodnem vprašanju ponarejenosti listine odločalo (le) enkrat v neki drugi zadevi ali v več zadevah; to sploh ni kriterij za odločanje o tem, ali postopek prekiniti ali ne. Dejstvo, da je toženec v nekem drugem postopku že neuspešno uveljavljal ugovor, da je listina ponarejena (pa se je izkazalo, da ni), je le dodaten in pomemben indic, da toženec s predlogom za prekinitev in vlaganjem različnih tožb zgolj skuša zavleči postopek. Pomembno je, da se je tožnik vknjižil na podlagi pravnomočne sodbe. Te vknjižbe ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki se tičejo samega pravnega posla in ki bi jih (razloge) moral toženec uveljavljati v pravdi P 719/2012-I, temveč bi moral toženec najprej doseči razveljavitev pravnomočne sodbe. Tega tudi ne spremenijo pritožbene navedbe, da naj bi se toženec v zadevi P 719/2012-I slabo pravdal, saj mora posledice svojega neskrbnega ravnanja nositi sam.

9. Zato so navedbe, ki izjemno obsežno izpodbijajo veljavnost listine z dne 21. 2. 2007 in polemizirajo z drugimi okoliščinami zavezovalnega pravnega posla (ali sta stranki sploh poslovno sodelovali; kdo je sklenil ali ni sklenil pogodbe z dne 28. 7. 2006; da je bil zakoniti zastopnik toženke prevaran, ker so mu v podpis ponudili listino, ki je sploh ni prebral; o situacijah z dne 1. 11. 2006 in 10. 1. 2007; o fakturah, kompenzacijah itd.), kot tudi z osebnimi okoliščinami na strani tožnika (da ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, ker je državljan BIH), v tej pravdi zelo verjetno3 nepomembne.

10. Zato na te navedbe pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo (in jih tudi ni podrobneje povzemalo), saj nimajo neposredne zveze z vprašanjem, ali je prekinitev postopka v tem primeru smiselna ali ne. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da postopka ne bo prekinjalo in bo torej samo reševalo predhodno vprašanje. V nadaljevanju postopka bo obravnavalo vse toženčeve ugovore in navedbe, in to z višjo stopnjo zanesljivosti,4 zato toženčeva pravica do izjave ni kršena. Zelo obširno pritožbeno razpravljanje o vprašanjih, ki so bila že predmet preizkusa na pritožbeni in tudi revizijski stopnji (npr. o ponarejenosti podpisa in nasploh o veljavnosti izjave z dne 21. 2. 2007; o žigu – primerjaj 7. do 9. točko obrazložitve sodbe VSRS II Ips 240/2016, priloga A11) nehote potrjuje, da skuša toženec s temi ugovori in vlaganjem novih tožb le zavleči zadevo in onemogočiti tožniku, da bi dosegel uresničitev svoje pravice, temelječe na pravnomočni sodbi. Toženčevo ravnanje ima znake zlorabe procesnih pravic, česar sodišče ne sme dopustiti.

11. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ustrezno argumentirana. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeni razlogi, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker je predmet pritožbenega preizkusa vmesni procesni sklep, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo, saj bo šele tedaj jasno, katera stranka je v postopku uspela.

1 Vloga z dne 11. 7. 2022 je naslovljena »pritožba tožeče stranke in pripravljalna vloga tožeče stranke,« vendar je evidentno, da gre za pritožbo toženca A., d. o. o. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Ker se v tem pritožbenem postopku odloča le o procesnem vprašanju, pritožbeno sodišče v ničemer ne prejudicira končne odločitve v zadevi. 4 O procesnih dejstvih sodišče odloča s stopnjo verjetnosti, o vsebinskih vprašanjih pa s stopnjo pretežne verjetnosti ali prepričanja.