Jedro

Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Obrazložitev predmetne odločitve pa je pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP ter sodišču tudi ne omogoča preizkusa.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za kulturo 6150-63/2020-4 z dne 5. 5. 2020 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju tudi toženka) je na podlagi 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in 4. člena ter 4.a člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ter 12. člena Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (v nadaljevanju Uredba) in 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) in rednega letnega javnega projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 (v nadaljevanju Javni razpis) sklenilo, da se v sofinanciranje ne sprejme tožnikov projekt z naslovom „A., B., C.; D., E.“ (točka 1 izreka). Posebni stroški v postopku niso nastali (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Javni razpis sestavljen iz dveh področij: iz sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij (v nadaljnjem besedilu: PODROČJE A) in iz sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oz. nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (v nadaljnjem besedilu: PODROČJE B). Na Javni razpis se v skladu s 4.1 točko Javnega razpisnega lahko prijavi: izdajatelji tiskanih medijev, izdajatelji radijskih in televizijskih programov in izdajatelji elektronskih publikacij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili na dan objave razpisa v Uradnem listu RS vpisani v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Izdajatelj medija mora biti vpisan v razvid medijev med celotnim postopkom Javnega razpisa oziroma do dokončanja sofinanciranega projekta. Pravne ali fizične osebe, ki so bile na dan objave Javnega razpisa v Uradnem listu RS, registrirane za produkcijo avdiovizualnih del oziroma radijskih programov in katerih projekti bodo najkasneje v roku 1 leta po dokončanju uvrščeni v programsko shemo izdajateljev radijskih ali televizijskih programov in javno predvajani. Prijavitelj je moral v skladu s 4.1 točko Javnega razpisa ob prijavi in ob podpisu pogodbe o financiranju in izvedbi projekta z ministrstvom izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidacije; da nima neporavnanih davčnih obveznosti v višini nad 50,00 EUR; da redno izplačuje plače zaposlenih in nima neplačanih prispevkov iz plač zaposlenih in da s projektom, ki ga prijavlja oziroma ga je prijavil na javni razpis, ne kandidira na nobenem drugem javnem razpisu ali pozivu za sredstva ministrstva. Na področje sofinanciranja programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (PODROČJE B) se lahko v skladu s 4.2 točko Javnega razpisa prijavi izključno: izdajatelji radijskih ali televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa ter neodvisni producenti, katerih prijavljeni projekti bodo najpozneje v roku 1 leta po dokončanju uvrščeni v programsko shemo izdajateljev radijskih ali televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa in javno predvajani. Status programa posebnega pomena mora biti v skladu s 4.2 točko Javnega razpisa pridobljen (po posebnem postopku na podlagi ZMed) najpozneje na dan objave Javnega razpisa v Uradnem listu RS.

3. Razpisanih sredstev v skladu s 4.5 točko Javnega razpisa ne morejo pridobiti: projekti slovenskih avdiovizualnih del iz 68. člena ZMed, kot so celovečerni TV filmi, kratko in srednjemetražni dokumentarni filmi, kratko in srednjemetražni igrano-dokumentarni filmi, kratko in srednjemetražni eksperimentalni ter animirani filmi, kulturno-umetniške in razvedrilne serije ter nanizanke; projekti, ki niso bili namenjeni objavi v medijih; projekti prijaviteljev, ki so za prijavljen projekt že pridobili sredstva iz drugih javnih virov v višini najmanj 50 % od celotne predračunske vrednosti projekta; projekti, ki na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih niso dosegli vsaj polovice vseh možnih točk; projekti, ki niso bili v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa. Prijavitelj lahko na Javni razpis v skladu s 6. točko Javnega razpisa prijavi samo en projekt. Zaprošeni znesek sofinanciranja posameznega projekta je lahko v skladu s 5. točko Javnega razpisa največ 50 % vseh predvidenih upravičenih stroškov izvedbe projekta iz sredstev proračuna RS in ne sme presegati 30.000,00 EUR na PODROČJU A oziroma 100.000,00 EUR na PODROČJU B. Posamezni projekt je lahko sofinanciran tudi iz drugih javnih virov, vendar javni viri skupaj ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov projekta. Pri izboru projekta je ministrstvo upoštevalo merila iz 8. točke Javnega razpisa ter obrazložitev meril v Navodilih prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani ministrstva in so bila del razpisne dokumentacije.

4. V skladu z 8. točko Javnega razpisa so lahko v sofinanciranje sprejeti le tisti projekti, ki so na podlagi ocenjevanja po razpisnih merilih dosegli vsaj polovico vseh možnih točk. Izmed projektov, ki so dosegli vsaj polovico vseh možnih točk, so bili glede na višino razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeti tisti projekti, ki so v postopku izbire oz. ocenjevanja dosegli višje število točk. Na Javnem razpisuje je bilo skupaj podeljenih 2.651.647,00 EUR (razpoložljiva sredstva) od tega 591.116,62 EUR na PODROČJU A in 2.060.529,92 EUR na PODROČJU B. V sofinanciranje je bilo sprejetih skupaj 69 projektov, od tega 41 projektov na PODROČJU A in 28 projektov na PODROČJU B. Spodnja meja doseženega števila točk za projekte, katerih je glede na višino razpoložljivih sredstev še bilo možno sofinancirati, je bila na PODROČJU A 345 točk (od 500 možnih točk), na PODROČJU B pa 366 točk (od 575 možnih točk).

5. Merila za ocenjevanje programskih vsebin tiskanih medijev so bila: 1. Merilo kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk). Vsak element merila (kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost) je ovrednoten s točkami. Pri vsakem posameznem elementu merila je možno doseči največ 11 točk. Skupaj je možno doseči 44 točk. Pri pojmu »kakovost« gre za osnovno novinarsko oziroma medijsko posredovalno kompetenco, tj. profesionalna realizacija prijavljene programske vsebine: obvladovanje novinarskega dela, vrhunsko znanje jezika in poznavanje novinarskih žanrov ter avtonomnost mišljenja. Pri pojmu »izvirnost« se ocenjujeta inovativnost in ambicioznost prijavljene programske vsebine. Pri pojmu »aktualnost« je pomembna družbena relevantnost programskih vsebin. Pri pojmu »komunikativnost« je mišljena interakcija med medijskim tekstom in občinstvom. 2. Merilo pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (20 točk). 3. Merilo obseg splošno-informativnih, kulturnih, znanstveno-strokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin (10 točk) je ovrednoteno s točkami glede na delež splošno-informativnih, kulturnih, znanstveno-strokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin v projektu, pri čemer ocena predstavlja seštevek vseh zgoraj navedenih vsebin: od 0 do 60 % - 0 točk; od (vključno) 60 do 80 % - 5 točk; od (vključno) 80 do 100 % - 10 točk. 4. Merilo povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki (10 točk) se nanaša na medij in je ovrednoteno s točkami. Kolikor je v posamezni številki povprečno objavljenih do 10 izvirnih člankov - 0 točk; od (vključno) 10 do 20 izvirnih člankov - 5 točk; od (vključno) 20 in več izvirnih člankov -10 točk. Pojem »članek« predstavlja poseben novinarski žanr interpretativne zvrsti in ni oznaka za novinarsko (ali medijsko) besedilo nasploh. Članek razloži družbeno pomembne pojave, procese in stanja tako, da čim bolj celovito odgovori na naslovnikova vprašanja o zadevnem predmetu (različni pogledi na predmet, nastanek in razvoj problema). Pod pojmom „izvirni članek“ je mišljen članek, ki izraža visok delež avtorstva. 5. Merilo zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk) se nanaša na medij in je ovrednoteno s točkami. Do 2 redno zaposlena - 0 točk; 2 redno zaposlena - 1 točka; 3 redno zaposleni - 2 točki; več redno zaposlenih - 4 točke; do 2 zunanja (pogodbena) sodelavca - 0 točk; 2 do vključno 5 zunanjih (pogodbenih) sodelavcev - 1 točka; 6 ali več zunanjih (pogodbenih) sodelavcev - 2 točki. 6. Merilo povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev (5 točk) se nanaša na posamezno edicijo za preteklo leto. Merilo se nanaša na medij in je ovrednoteno s točkami, pri čemer dnevniki za vsakih 5.000 prodanih izvodov dobijo 1 točko, vendar je najvišje število možnih točk 5; ostala periodika za vsakih 1.000 prodanih izvodov dobi 1 točko, najvišje število možnih točk je 5 točk. 7. Merilo pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke) se nanaša na projekt. Merilo zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki) se nanaša na projekt. Možnih je 100 točk po posameznem članu strokovne komisije, skupaj pa največ 500 točk. 6. Strokovna komisija je tožnikov projekt ob upoštevanju meril za ocenjevanje programskih vsebin tiskanih medijev po merilu kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk) ocenila za kakovost - dodeljene točke: 8 7 8 8 9, za aktualnost - dodeljene točke: 4 4 4 4 4, za izvirnost - dodeljene točke: 8 8 8 7 8, za komunikativnost - dodeljene točke: 5 7 5 7 6. Pri merilu pomen za posamezno regijo oz. lokalno skupnost (20 točk) - dodeljene točke: 7 10 11 11 8. Pri merilu obseg splošno-informativnih, kulturnih, znanstveno-strokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin (10 točk) - dodeljene točke: 10 10 10 10 10. Pri merilu povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki (10 točk) - dodeljene točke: 10 10 10 10 10. Pri merilu zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oz. programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk) - dodeljene točke: 3 3 3 3 3. Pri merilu povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev (povprečno število prodanih izvodov na posamezno edicijo za preteklo leto) (5 točk) - dodeljene točke: 5 5 5 5 5. Pri merilu pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke) - dodeljene točke: 1 1 1 1 1. Pri merilu zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki) - dodeljene točke: 0 0 0 0 0. Skupaj je tožnik prejel 321 točk. 7. Iz obrazložitve ocene strokovne komisije izhaja, da ima tožnikov projekt specifično medijsko publiko, in sicer otroke in starše, ki želijo na kakovosten in ustvarjalen način preživeti prosti čas. Namenjen je tudi pedagoškim delavcem, ki želijo pri svojem delu ohraniti visoko stopnjo ustvarjalnosti, širiti obzorja otrokom oziroma učencem, z njimi raziskovati in spoznavati materiale, tehnike in nove oblike dela. Točke pri merilih št. 3, 4, 5 in 6 je strokovna komisija po pregledu, glede na podane informacije o projektu v vlogi, podelila avtomatično. Člani strokovne komisije so individualno, glede na vsebino predlaganega projekta, ocenili projekt po merilih pod zaporedno št. 1, 2, 7 in 8. Pri ocenjevanju so upoštevali Navodila prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo. Iz priloženih tabel so razvidne podeljene ocene, glede na posamezno razpisno merilo ter skupni seštevek ocen vseh članov strokovne komisije. Seštevek točk odraža mnenje strokovne komisije, da predlagani projekt dosega zadovoljivo kakovost, izvirnost in komunikativnost, ni pa aktualen. Projekt izkazuje kontinuiteto, kajti gre za nadaljevanje revije s petnajstletno tradicijo izhajanja. Projekt je specializiran na ožji segmet bralske publike, kajti v slovenskem prostoru je F., po zatrjevanju prijavitelja, edina revija, namenjena staršem, otrokom, vzgojiteljem in učiteljem, ki zajema vsa področja ustvarjalnega in kakovostnega preživljanja prostega časa. Projekt nima specifičnega pomena za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost, zaradi specializiranega nabora vsebin pa ne nagovarja uporabnikov verskih vsebin in tudi ne starostnikov. Projekt je manj pomemben za uresničevanja pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Projekt je nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov. Strokovna komisija je ugotovila, da tožnikov projekt ustreza kriterijem razpisa in da je dosegel 321 točk, a ga glede na omejena finančna sredstva ne more predlagati v sofinanciranje.

8. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da je revija F. - revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa tiskani medij, namenjen otrokom in staršem (družinam), vzgojiteljem in učiteljem. V njem so zbrane številne zamisli za kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa: ročne spretnosti oziroma ustvarjalni projekti, obujanje skoraj pozabljenih iger, družinsko branje (priporočamo kakovostno otroško in mladinsko literaturo), spoznavanje narave, vrtnarjenje, kuharske spretnosti, prvi koraki v svet znanosti, spoznavanje Slovenije in njenih prebivalcev, spoznavanje sveta in drugih kultur ter obravnavamo otrokom zanimive in poučne vsebine, ki razširjajo obzorja. Je edini tovrstni medij v slovenskem prostoru. Ustvarjalci člankov so pedagoški delavci z izkušnjami iz prakse. Izhaja od leta 2006, štirikrat na leto. Revija F. je bila na preteklih razpisih vedno visoko ocenjena in je prejemala subvencije.

9. Dokazano je, da so prav tiskani in ne elektronski mediji tisti, ki povečujejo bralno pismenost pri otrocih, saj se mladi bralec veliko lažje osredotoči na tiskano kot na spletno vsebino. F. skuša preko staršev in učiteljev oz. vzgojiteljev otroke naučiti predvsem glavnih življenjskih modrosti in vrednot. Prav v času pandemije so postale te vrednote še posebej pomembne. Ustvarjalne tehnike in načini spodbujanja otrok k razvijanju lastnih motoričnih sposobnosti, spretnosti in veščin, ki jih ponuja revija F., predstavljajo način, ko lahko v domačem nevirtualnem okolju spodbudimo didaktičen razvoj. Dokazano je, da je uporaba kreativnih in kakovostno vzgojnih poučnih orodij ključna že v zgodnji otroški fazi razvoja in ima številne pozitivne vplive na razvoj. Le preko bralne kulture in ustvarjalne in aktivne izrabe prostega časa bodo naši otroci in mladostniki razvili kreativne sposobnosti se učili odnosov, komunikacije, socializacije, gradili prijateljske vezi ter tako pridobili znanje za življenje, ki je trajno. Poleg zasledovanja lokalnega, revija sledi tudi glavnim globalnim smernicam, kot je medgeneracijsko povezovanje starejših in mladine, saj so ravno teme (starodavne in pozabljene igre, igrače, šege in običaji, dediščina naroda, kulinarika, vrtnarjenje) tiste, ki jih najbolj zbližujejo. Pripomočki za igro in izdelke v reviji so večinoma izdelani iz odpadnih in naravnih materialov s čimer vzpodbujamo mlade bralce k odgovornemu ravnanju z odpadnimi materiali in varovanju okolja. F. je edini tovrstni tiskani medij v Sloveniji, ki pokriva številna kulturna področja in jih med seboj povezuje in je namenjen otrokom in mladostnikom, kot tudi otrokom s posebnimi potrebami. Poleg ostalih vsebin je tožnik na Javni razpis prijavil tudi D., v katerih objavlja prispevke, namenjene otrokom z disleksijo, torej otrokom s posebnimi potrebami. Revija D. je osredotočena na ranljive ciljne skupine, ki v našem primeru pomenijo otroke, ki se spopadajo z različnimi stiskami in motnjami, katerim s pomočjo strokovno usposobljenih avtorjev v posebni rubriki (D.) zagotavljamo svojevrstne načine zabave in idej za preživljanje prostega časa in učenje hkrati, kar pozitivno vpliva na otrokov vsestranski razvoj (efektivni, kognitivni in socialni).

10. V tretji alineji Javnega razpisa je jasno navedeno, da je cilji tega Javnega razpisa ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika. Tožnik se je kot vsako leto prijavil na Javni razpis z vsebinami, povezanimi s kulturno dediščino in poznavanjem Slovenije. Prijavljen projekt je usmerjen v ciljno tematiko in na obsežen, sistematičen, predvsem pa izviren, avtorsko naravnan in aktualen način popularizira vsebine, ki so pomembne za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter jezika. V rubrikah spoznavamo slovenske kraje, učne poti, ljudske običaje, kulturno dediščino, gradove, ljudske pripovedke v povezavi z didaktičnimi igrami, zanimive in skoraj pozabljene Slovenke in Slovence, sodelujemo z muzeji in izpostavljamo še druge teme povezane z našo domovino. V A. beremo zanimive otroške in mladinske knjige povezane z aktualno tematiko, raziskujemo različne zanimive teme povezane z ljudskim izročilom, lokalnimi običaji, se učimo že pozabljenih obrti in spretnosti in spoznavamo kulturo ljudstev sveta. B. nam predstavljajo pomembne osebnosti, morda malo manj znane Slovenke in Slovence iz znanstvenega, družbenega in kulturnega življenja in ustvarjanja. Kljub temu, da je dan velik prispevek naši domovini in slovenski zgodovini. V C. raziskujemo preteklost slovenskih mest in lokalnih okolij, si ogledujemo naravne in kulturne znamenitosti ter preko pravljic in poučnih člankov spoznavamo slovensko kulturno dediščino (gradove, graščine, vile, dvorce). V E. se na ustvarjalen način približamo kulturnemu in ljudskemu izročilu, izdelkom domače obrti, slovenskim šegam in navadam, spoznavamo pravljična in bajeslovna bitja, ki so zaznamovala našo slovensko kulturno in narodno identiteto in izvirajo iz lokalnih razmer, predvsem pa so odraz lokalnih razmer nekega okolja. D. pa so posebej prilagojeni članki, namenjeni posebno ranljvi skupini otrok z disleksijo, ki potrebujejo še bolj fokusirane in prilagojene poučne pristope.

11. Vse opisano omogoča, da skupaj z malimi in velikimi bralci na igriv, raziskovalen in ustvarjalen način krepi pripadnost, ohranja slovenska nacionalna in kulturna identiteta in spodbuja spoznavanje naše dežele. F. se osredotoča na teme, preko katerih otroci, v družinskem krogu ali z vzgojitelji ter učitelji, spoznavajo slovenski jezik in kulturo, predvsem pa slovensko kulturno dediščino, prilagojeno njihovi starosti in zrelosti. Gre za nekoliko drugačen, bolj neposreden, stvaren in ustvarjalen način približevanja slovenskega jezika in kulture otrokom preko pisane besede, ki še vedno predstavlja tradicionalen ali klasičen način posredovanja informacij brez uporabe digitalnih ali elektronskih medijev, kar dokazano poveča učinkovitost sprejemanja vsebin, spodbuja kreativno mišljenje, spretnosti in bralno kulturo mladih. Tožnik meni, da je prijavljen projekt v javnem interesu in izjemnega pomena za raznolik razvoj slovenske medijske krajine, kakor tudi za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za razvoj slovenske kulture v bodoče in zlasti ohranitev in prihodnji razvoj slovenskega jezika, ki na sodobnih medijskih platformah pospešeno izumira in ga vse bolj izpodrivajo bolj uporabljani svetovni jeziki. Gre za danes redek in specifičen komunikativen pristop, ukrojen po meri vedno večjega dela populacije, naveličane zasipanja s hitrimi, manj kakovostnimi digitalnimi vsebinami. F. z vsemi prijavljenimi vsebinami povsem ustreza ciljem Javnega razpisa in zagotavlja ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika ter je na tem področju edina tovrstna revija za otroke v Sloveniji.

12. Glede dela strokovne komisije tožnik navaja, da pri obravnavi revije F. ni upoštevala dejstva, da v celoti ustreza ciljem Javnega razpisa. Meni tudi, da je strokovna komisija neobjektivno in prenizko ocenila prijavljene vsebine. Ugovarja zlasti oceni po merilih „kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave“, kar v tožbi pojasni. Glede merila aktualnost pa navaja, da so ciljna publika projekta vsi, ki želijo na kvaliteten način preživljati čas z otroci, kar zajema celotno družino v ožjem ali širšem smislu, vzgojitelje in pedagoge. Pri pripravi člankov se tožnik povezuje z muzeji, knjižnicami in osnovnimi šolami ter lokalnimi skupnostmi. Meni, da je široka publika zaradi prispevkov bolje obveščena o kulturnih, etnoloških, zgodovinskih in naravnih posebnostih v številnih in raznolikih lokalnih skupnostih Slovenije. F. izhaja štirikrat na leto in se ravna po letnih časih, praznikih in dogodkih v tistem obdobju. V člankih se obravnavajo teme, ki so v tem času aktualne in zanimive za otroke. Tožnik meni, da je ocena strokovne komisije 20 točk od 55 (36,36 %), neobjektivna in prenizka. Glede merila izvirnosti pa navaja, da se vsebinski sklopi v reviji prepletajo in so na inovativen način povezani z učinkovitimi didaktičnimi metodami, zaradi česar so naše medijske vsebine izjemnega pomena za uresničevanje javnega interesa na področju medijev in predstavljajo dobrodošlo dopolnitev kulturnim in izobraževalnim dejavnostim, zlasti za to ciljno populacijo. Izvirnost se kaže v samem načinu predstavitve aktualnih sezonskih tematik s področja jezika, kulture in zgodovine, zaokroženih in prilagojenih v pomensko celoto, ki je predstavljena naši ciljni skupini otrok. Ker se želi tej ciljni publiki približati, mora poseči po drugačnih pristopih, kot veljajo za širšo populacijo, kar vključuje izvirne, didaktične metode, z veliko slikovnega materiala, prav tako pa širokim naborom ustvarjalnih idej v povezavi z ljudskim in kulturnim izročilom. Cilj je, da se vzbudi zanimanje in ne le, da se bralcem približa vsebina, temveč se jih neposredno vključi v kreiranje vsebin. To privede do bistveno večje recepcije predstavljenih podatkov, saj bralec aktivno komunicira in sodeluje na bolj angažiran in oseben ter neposreden način, hkrati pa je motiviran, da pridobljeno znanje tudi prenese na mlajše ob aktivnem in bolj pristnem preživljanju prostega časa z najmlajšimi ki, kakor vedo dobri pedagogi, tovrstne vložke z leti bogato povrnejo. Pri izvirnosti tožnik poudarjamo, da se je prav z imenom F. uveljavil pojem prostočasne dejavnosti, ki je zdaj v splošni uporabi. Tožnik meni, da je ocena strokovne komisije 39 točk od 55 (70,90 %), neobjektivna in prenizka.

13. V zvezi s „kakovostjo“ navaja, da njegova 16-letna prisotnost na trgu dokazuje, da se je uveljavil kot kakovosten in otrokom priljubljen medij, ki ponuja visoko didaktično in obenem avtorsko delo. Kakovost dokazuje tudi vključevanje tožnikove revije v šolski program, saj so tožnikovi naročniki knjižnice, vrtci in šole. Pri slednjih je F. nepogrešljiv pripomoček pri pouku v prvi triadi, medpredmetnem povezovanju, likovnem pouku, tehniki, gospodinjstvu, usmerjenih in prostočasnih dejavnostih ter krožkih. F. je v šolah sestavni del „šolskega nahrbtnika“ (projekta, ki se odvija v slovenskih šolah in vrtcih), ki v okviru predlaganega projekta združuje zabavno izobraževanje o slovenski kulturi ob prijetnem druženju mladih in starejših. Vsak članek ali prispevek v reviji je v celoti avtorski, profesionalno oblikovan, kvalitetno avtorsko obdelan (vse vsebine so plod lastnega dela, tožnik ničesar ne prevzema v licenčnih razmerjih) ter je opremljen z lastnimi profesionalnimi fotografijami. Kakovost dokazuje kvalitetna izvedba v vseh letih obstoja in je neposredno zaznavna vsakomur, ki mediju posveti nekaj pozornosti. Avtorice člankov v F. so izkušene pedagoginje, ki svoje delo opravljajo kakovostno in strokovno, saj so pri svojem delu vsakodnevno vključene v pedagoški proces. Potrebno je tudi upoštevati, da je F. namenjen otrokom, torej mlajši publiki, ki pa je obenem tudi najbolj zahtevna in posledično terja povsem drugačen pristop. Jezik v prispevkih je tako namenjen otroški ciljni publiki, zato je poznavanje sloga pisanja za otroke še bolj pomembno, kar naše avtorice iz pedagoških vrst dobro poznajo. Tožnik meni, da je ocena strokovne komisije 40 točk od 55 (72,82 %), neobjektivna in prenizka.

14. Glede merila „komunikativnost“, kjer velja enako kot pod točko Izvirnost članki v F. nagovarjajo bralca k neposrednemu komuniciranju in ga pozivajo, da stopi na pot uresničevanje prispevka. Skupni imenovalec celotnega medija, še posebej pa predlaganega projekta je najmlajšim bralcem neposredno ali preko staršev oziroma vzgojiteljev predstaviti, da je za preživljanje prostega časa nujna aktivna udeležba in sodelovanje. Po večini v timskem delu, kjer je potrebna komunikacija tako z medijem, ki nas nagovarja, kot tudi s posameznimi člani ekipe oz. z ekipo kot celoto (družinskimi člani, sošolci...). Na ta način otrok spoznava, kako sam ali v družbi kakovostno preživljali prosti čas, kar predstavlja pomembno izobraževalno noto in visoko dodano vrednost v življenju, obenem pa s prenašanjem znanja in ustnega izročila na najmlajše generacije znanje prehaja naprej, s čimer je zagotovljeno tudi ohranjanje kulturnega in narodnega izročila. Tožnik meni, da je ocena strokovne komisije 30 točk od 55 (54,54 %), neobjektivna in prenizka.

15. Glede merila „pomen za posamezno regijo oz. lokalno skupnost“ je tožnik prejel 47 točk od 100 (47 %), kar po mnenju tožnika ni pravilno. V vlogi na Javni razpis je tožnik navedel, da bo vsebina prijavljenega projekta posvečene obalno-kraški regiji zlasti naravnim in kulturnim znamenitosti te regije, krajem te regije, navade in običaje te regije ter zgodbam in pravljicam obalno-kraške regije. Obalno-kraška regija bo tako predstavljena na objektiven način, z vključitvijo različnih organizacij in posameznikov iz navedene regije. S tem želi tožnik povečati prepoznavnost te regije v širšem okolju. Tožnik meni, da je ocena strokovne komisije 47 točk od 100 (47 %), neobjektivna in prenizka.

16. Pri merilu „zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije“ je tožnik prejel 0 točk od možnih 10 točk. Tožnik meni, da politično delovanje medijev ne bi smelo biti eno od meril za dodeljevanje sredstev na Javnem razpisu, saj izključuje nevtralne medije kot je F. oz. favorizira tiste, ki so bližje trenutno vladajoči politični opciji in predlaga, da se to merilo izključi iz razpisnih pogojev v prihodnjih Javnih razpisih.

17. Sklepno tožnik navaja, da F. nedvomno prispeva k zagotavljanju pluralnosti in raznolikosti medijev oz. raznovrstnosti programskih vsebin, posebej tistih, ki so namenjene otrokom in mladostnikom, starostnikom ter ljudem s posebnimi potrebami, s tem pa tudi k zagotavljanju uresničevanja pravice do javnega obveščanja in do obveščenosti, še posebej pa prispeva k ohranjanju slovenske nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, spodbujanju kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, medijske refleksije umetnosti in kulture in kulture javnega dialoga ter nenazadnje z izobraževalno noto tudi k utrjevanju pravne in socialne države ter razvoju izobraževanja in znanosti. Tožnik se zaveda, da je ohranjanje slovenskega kulturnega izročila, slovenske nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika ena izmed najpomembnejših vrednot, ki jih moramo negovati in prenašati dalje na prihodnje rodove, da bo mali slovenski narod obstal in preživel. Sodišču predlaga, da razsodi, da revija F. ustreza razpisnim pogojem in ciljem, da je po merilih za ocenjevanje prenizko ocenjena glede na kakovost, aktualnost, izvirnost in komunikativnost in da je zaradi svoje edinstvenosti in kakovosti upravičena do subvencije v višini, kot je navedena v tožnikovi vlogi, s katero je kandidiral na Javni razpis. Glede na predhodno naveden tožbeni zahtevek tožnik sodišču vsebinsko predlaga odločitev v sporu polne jurisdikcije.

18. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno v zavrne.

19. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 908/2020-9 z dne 7. 3. 2023 je v zadevi odločala sodnica posameznica.

20. Tožba je utemeljena.

21. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je toženka pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo vlogo, s katero je kandidiral na Javni razpis in tožnikovemu projektu ni odobrila sofinanciranja, ker je tožnikovemu projektu strokovna komisija podelila manjše število točk, kot je to bilo potrebno za sprejem v sofinanciranje.

22. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik kandidiral na predmetni Javni razpis s projektom z naslovom „A., B., C.; D., E.“. Tožnikov projekt je ocenila strokovna komisija na podlagi meril, določenih v Javnem razpisu. Z vrednotenjem strokovne komisije po posameznih merilih pa se tožnik ne strinja in meni, da je njegov projekt prenizko ovrednoten.

23. Med strankama je sporno, ali je strokovna komisija pravilno in obrazloženo ocenila tožnikov projekt zlasti pri merilih kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave, glede merila pomen za posamezno regijo oz. lokalno skupnost in glede političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije. Vsebinsko tožnik ugovarja neustrezno obrazloženost izpodbijane odločbe, s čimer se strinja tudi sodišče. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je točke pri merilih št. 3, 4, 5 in 6 strokovna komisija po pregledu, glede na podane informacije o projektu v vlogi, podelila avtomatično. Člani strokovne komisije so individualno, glede na vsebino predlaganega projekta, ocenili projekt po merilih pod zaporedno št. 1, 2, 7 in 8. Pri ocenjevanju so upoštevali Navodila prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo. V nadaljevanju pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi zgolj navedba splošnih razlogov za vrednotenje po posameznem merilu, ni pa navedenih konkretnih razlogov zaradi katerih je tožnikov projekt pri posameznem merilu prejel določeno število točk. Takšna obrazložitev izpodbijane odločbe pa presoji sodišča sodišču ne omogoča presoje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo konkretni razlogi pri posameznem merilu, zaradi katerih je tožnikov projekt, s katerim je kandidiral na predmetni Javni razpis prejel skupaj 321 točk. Glede na to, da so bila v predmetnem Javnem razpisu določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev tožene stranke utemeljena in obrazložena ob upoštevanju navedenih meril tako, da bi bili natančno razvidni konkretni razlogi za točkovanje tožnikovega projekta po posameznem merilu iz predmetnega Javnega razpisa. Odločitev v konkretnem primeru je namreč odvisna od pravilnosti vrednotenja strokovne komisije po posameznih merilih Javnega razpisa.

24. V postopku javnega razpisa sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi presoja materialne in procesne vidike spora s ciljem varovanja enakih možnosti vseh prijaviteljev, da na javnem razpisu konkurirajo pod enakimi pogoji in v skladu z določbo 14. člena Ustave RS. Za postopek javnega razpisa, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar. Gre za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na javni razpis prijavili, ključnega pomena. Tako je upoštevanje predpisanih pravil postopka javnega razpisa še posebej pomembno. Do različnega obravnavanja pravnih subjektov ne sme priti samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Uspeh na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v javnem razpisu v naprej natančno določenih objektivnih razpisnih kriterijev in meril, pri čemer je potrebno striktno upoštevati pravila postopka, saj ta v velikem delu poteka pisno. Sodna kontrola v teh postopkih je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi. Da je navedeno izpolnjeno, mora izhajati iz obrazložitve sprejete odločitve, ki ima pravno naravo upravnega akta. O tožnikovem projektu, s katerim je kandidiral na Javni razpis za sofinanciranje je bilo odločeno z izpodbijano odločbo kot upravnim aktom, zato mora takšna odločba vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.

25. Obrazložitev upravnega akta mora v skladu z določbo 214. člena ZUP vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti takšnega upravnega akta. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Obrazložitev predmetne odločitve pa je pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP ter sodišču tudi ne omogoča preizkusa.

26. Po povedanem je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Ker so bila v predmetni zadevi pri odločanju bistveno kršena pravila postopka in posledično dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V ponovnem postopku naj toženka dopolni obrazložitev upravnega akta tako, da bodo navedeni konkretni razlogi za točkovanje tožnikove vloge na predmetni Javni razpis pri vsakem posameznem merilu tako, bo možen preizkus vrednotenja. Po izvedenem ugotovitvenem postopku naj toženka v zadevi ponovno odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ter izda upravni akt, ki bo vsebovala vse sestavine upravne odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP, z obrazložitvijo, ki bo omogočala preizkus.

27. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

28. Tožnik je predlagal izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije oziroma, da sodišče v zadevi samo odloči, vendar sodišče na takšno tožnikovo zahtevo ni vezano.1 Sodišče v zadevi ni odločalo meritorno na podlagi 65. člena ZUS-1, kot je to predlagal tožnik, saj za meritorno odločitev v obravnavani zadevi ni podanih pogojev. Podatki predmetnega postopka namreč ne dajejo zanesljive podlage za to, da bi sodišče samo odločalo o zadevi, marveč je potrebno relevantno dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku.

1 Prim. Dobravec Jalen, Mira, et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, 2019, str. 269.