Jedro

O dokazih tožeče stranke se Upravna enota ni izrekla. V tem pogledu je v izpodbijani odločbi umanjkala kakršnakoli obrazložitev; v njej ni nobene omembe dokazov tožeče stranke. Tudi če bi naslovno sodišče lahko štelo, da je Upravna enota vse dokaze tožeče stranke odklonila, zato ni našlo nobene razlage. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Tako ravnanje Upravne enote je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, delna odločba Upravne enote Ljubljana številka 352-86/2018-130 z dne 5. 5. 2021 se odpravi in se ji zadeva vrne v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 469,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

Upravni postopek

1.Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju: Upravna enota) je razlastila tožečo stranko 5/6 nepremičnine, vpisane pod parcelno številko ... katastrske občine ... v korist Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: stranka z interesom). Sklenila je še, da je ta odločitev podlaga izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka; da lahko tožeča stranka ali stranka z interesom vložita predlog za odmero odškodnine pri pristojnem sodišču in da ni stroškov izdaje te delne odločbe.

2.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3.S to odločitvijo tožeča stranka ni soglašala. Navedla je, da je v zemljiški knjigi postopek o razlastitvi zaznamovan le za 1/4 nepremičnine. Kršena je bila njena pravica do izjave. Upravna enota je ni seznanila kaj šteje za pravno pomembno, niti z uspehom dokazovanja. Šele z izpodbijano odločbo je izvedela, da je pravnomočno ugotovljen potek ceste v postopku dovolitve in izvedbe parcelacije relevanten. Ta ni bil v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (v nadaljevanju: OPN MOL ID1) in Odlokom o kategorizaciji občinskih cest.2 Zadnji tudi ni ustaven. Da javna korist izhaja tudi iz Sklepa o ugotovitvi javne koristi - Pot ob Savi (v nadaljevanju: Sklep3) je Upravna enota prvič pojasnila v izpodbijani odločbi. Do dokazov tožeče stranke se ni opredelila, upoštevala je le dokaze stranke z interesom. Ni pojasnila v katere evidence je pregledala, ogled pa je zavrnila na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. Cenitev vsebuje napačno ime katastrske občine. Dne 18. 12. 2020 je bila razpisana ustna obravnava, ki ni bila izvedena. Zapisnik številka 352-86/2018-99 ni podpisal pooblaščenec tožeče stranke. Potek poti po Sklepu se ne ujema z regulacijskimi linijami Poti ob Savi po OPN MOL ID. Stranka z interesom razpolaga z nepremičninami za dosego istega namena. To so sosednja zemljišča. Dejstvo, da je oktobra 2005 obstajala javna cesta in da je po njej potekal promet, ni bilo dokazano. Iz dopisa stranke z interesom številka 371-572/2021-2 z dne 21. 5. 2021 izhaja nasprotno. Tudi v času vložitve zahteve za razlastitev ni bilo javne ceste. To dokazuje dopis stranke z interesom z dne 24. 12. 2020. Konkretna javna korist ni bila izkazana, Upravna enota tudi ni pretehtala sorazmernosti ukrepa.

4.Z nadaljnjimi vlogami je tožeča stranka poslala odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U I 169/19 z dne 3. 2. 2022 in predložila določene listine.

5.Na tožbo tožena stranka ni odgovorila, stranka z interesom pa je poudarila, da so tožbene navedbe in dokazi prepozni. Ugovor, da ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe je splošen in predstavlja tožbeno novoto. Trditve tožeče stranke v upravnem postopku so bile drugačne. Pri tem ni razkrila, zakaj teh novih dejstev in dokazov ni podala pred izdajo izpodbijane odločbe. Postopek razlastitve se je vodil za oba solastniška deleža tožeče stranke. Ta je imela možnost učinkovito uresničiti svojo pravico do izjave. Ustne obravnave so bile razpisane, prve se je udeležila, za drugo je pripravila vlogo in pooblastila A. A. Seznanitve z uspehom dokazovanja ni zahtevala. Vprašanje poteka ceste je pravne narave. Glede Sklepa ni jasno, kako bi njegova izrecna predočitev vplivala na izid zadeve. Ogleda ni predlagala pravočasno, z dovolitvijo parcelacije pa je bila cesta določena. Odločba o dovolitvi pripravljenih del je pravnomočna, v postopku ureditve meje in parcelacije je tožeča stranka sodelovala. Zaradi pomote na naslovni strani cenitvenega poročila to ni izgubilo verodostojnosti. V njem je pravilno navedena katastrska občina. Leta 2005 je po nepremičnini potekal cestni promet, sicer ... ne bi bila kategorizirana kot občinska javna pot. To je razvidno tudi iz zgodovinskih ortofoto posnetkov. Regulacijske linije v naravi je ugotovil pooblaščen geodet na kraju samem. Stranka z interesom nima primernih zemljišč, kmetijska zemljišča so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Razlastitev je bila predlagana za prevzem obstoječe ceste, tega namena pa ni mogoče doseči s traso nove ceste.

Dokazni postopek

6.V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-14). V tožbi lahko tožeča stranka navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1)

7.V tožbi je tožeča stranka predlagala postavitev izvedenca cestno prometne stroke in zaslišanje B. B., A. A., C. C., D. D. ter sebe. Obenem je izročila redni izpis iz zemljiške knjige z dne 14. 9. 2021 (priloga A3). Ostale listine, to je elektronsko sporočilo - odgovor stranke z interesom A. A. z dne 12. 5. 2021 (priloga A6), Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru številka 0610-294/2021-9 z dne 22. 6. 2021 (prilogi A13, A17) in Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru številka 0610-272/2022-10 z dne 5. 7. 2022 (priloga A16) pa je poslala sodišču z vlogo z dne 4. 8. 2022 (listovna številka spisa 55).

8.Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP5 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) poučilo o pravilih navajanja dejstev in predlaganja dokazov (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1; druga stran listovne številke spisa 262). Naštetih dokazov ni vzelo v obzir.6 Razlaga tožeče stranke, da ni vedela, katera dejstva in okoliščine je Upravna enota štela za odločilne, da je zanje izvedela šele z izpodbijano delno odločbo ter da je laik (druga stran listovne številke spisa 262), ni upravičen razlog v pomenu 52. člena ZUS-1.7 Upravna enota ji je v izjavo posredovala vse vloge stranke z interesom, opravila je več javnih obravnav (24. 1. 2019, 21. 2. 2019, 6. 11. 2020 in 18. 12. 2020). Ob teh prilikah tožeča stranka ni izrazila dvoma o tem, katera dejstva so bistvena. Poleg tega so bile naštete listine (redni izpis iz zemljiške knjige z dne 14. 9. 2021, priloga A3; elektronsko sporočilo - odgovor stranke z interesom A. A. z dne 12. 5. 2021, priloga A6, Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru številka 0610-294/2021-9 z dne 22. 6. 2021, prilogi A13, A17 in Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru številka 0610-272/2022-10 z dne 5. 7. 2022, priloga A16) oblikovane po izdaji izpodbijane delne odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).8 Povrh so bile, z izjemo rednega izpisa iz zemljiške knjige z dne 14. 9. 2021, ponujene prepozno, po izteku roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).9

9.Na pravila tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 je sodišče opomnilo tudi stranko z interesom in sicer glede listin: ortofoto posnetek s spletne strani portala IObčina z dne 15. 12. 2023 (priloga C2), izsek grafičnega dela OPN MOL ID s prikazom namenske rabe s portala Urbinfo z dne 15. 12. 2023 (priloga C3) in ortofoto posnetek s portala Urbinfo z dne 15. 12. 2023 (priloga C4). Teh dokazov ni upoštevalo. Tožena stranka se na poziv sodišča ni odzvala; upravičenih razlogov ni uveljavljala. Sicer so tudi ti dokazi nastali po zaključku upravnega postopka (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).10

10.Sodišče je tako prebralo ostale listine, ki so jih stranke pravilno izročile (priloge A1, A2, A4, A5, A7, A8, A10 do A12, A14, A15 , A18 do A21, B1 do B3, C1) in upravni spis številka 352-86/2018.

Materialno pravo

11.Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon (69. člen Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: Ustava11).

12.Drugi odstavek 123. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-112) je ohranil v veljavi 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC-B13). Ta je urejal pogoje posebnega postopka razlastitve: odvzem ali omejitev lastninske pravice proti odškodnini ali nadomestilu v naravi, če je ob uveljavitvi ZJC-B, to je 19. 10. 2005,14 obstoječa javna cesta potekala po nepremičninah, ki niso bila v lasti Republike Slovenije ali občin15 (prvi odstavek 19. člena ZJC-B). Tekel je po pravilih 92. do 114. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-116).

13.Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo (prvi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država oziroma občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek 92. člena ZUreP-1).

14.Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC;17 tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Slednji določa, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih (prvi odstavek 2. člena ZJC).

15.Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke; prvi odstavek 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP18). Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

16.Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi (prvi odstavek 164. člena ZUP). Med ostalim je uradna oseba, ki vodi postopek dolžna stranki omogočiti, da sodeluje pri izvedbi dokazov (3. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP) in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP).

K I. točki izreka

17.Tožba je utemeljena.

18.Stranka z interesom je zahtevala razlastitev solastninskega deleža tožeče stranke na nepremičnini, vpisani pod parcelno številko ... katastrske občine ... Trdila je, da po delu tega zemljišča v naravi teče kategorizirana občinska javna cesta, imenovana ... Obstajala naj bi že 19. 10. 2005.

19.Tem navedbam je tožeča stranka v upravnem postopku nasprotovala. Vztrajala je, da urejena makadamska pot ne obstaja in da na njeni nepremičnini ni kategorizirane javne poti. Zahodno od ... mostu so zasebne gozdne vlake. Izročila je Odgovor stranke z interesom z dne 26. 11. 2018 s prikazom kategoriziranih cest ter predlagala ogled (vloga z dne 23. 1. 2019, strani 2 in 3; vloga z dne 2. 4. 2019, stran 3; pritožba z dne 21. 5. 2019, strani 2 in 3). Opozorila je še, da se Upravna enota o ponujenem dokaznem gradivu ni izrekla (pritožba z dne 21. 5. 2019, strani 2 in 3). Po njenem mnenju se razlastitveni postopek vodi za nekategorizirano zasebno gozdno vlako (vloga z dne 18. 12. 2020, strani 3 in 4).

20.Upravna enota je v izpodbijani odločitvi v zvezi z obstojem javne ceste zapisala le, da "je po pregledu dokumentacije in vpogledu v javne evidence ugotovila, da po nepremičnini parcelna številka ... katastrske občine ... poteka občinska javna cesta z imenom ..., ki je kategorizirana z Odlokom." V nadaljevanju je dodala, da "že najmanj od 3. 8. 2005, to je pred uveljavitvijo ZJC-B (19. 10. 2005) poteka cesta, ki bi morala biti v lasti občine" ter da "po navedeni nepremičnini namreč že več let poteka obstoječa kategorizirana javna cesta in se ne uporablja za drug namen, zaradi česar poseg v lastninsko pravico razlastitvenega zavezanca (ob določitvi primerne odškodnine za razlaščeno nepremičnino) ne bo prekomeren, s tem da gre za relativno majhno površino, ki se razlasti, saj je površina nepremičnine 10 m²."19

21.O posebni razlastitvi nepremičnin po 19. členu ZJC-B je bilo prelito že veliko črnila. Zakonodajalec je ob njegovem sprejemu zapisal, da gre za enostavnejši postopek pridobitve lastninske pravice na javnih cestah, ki so tekle po zasebnih zemljiščih.20 Poenostavitev je prinesla izjemo glede javne koristi: šteje se namreč, da je ta ugotovljena, če se je ob vložitvi zahteve po njej odvijal cestni promet po prvem odstavku 2. člena ZJC21 (tretji odstavek 19. člena ZJC-B).22

22.Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tem oziru naglasilo, da je potek in obseg javne ceste ključen tako v času uveljavitve ZJC-B (19. 10. 2005), kot ob odločanju o razlastitvi; seveda je pomemben še obstoj cestnega prometa.23

23.Z vidika javne koristi je bila torej naloga Upravne enote, da preveri kje in kako je tekla javna cesta 19. 10. 2005 ter ob vložitvi zahteve za razlastitev. Prepričati bi se morala še, da se je po njej odvijal cestni promet.24

24.Našteta vprašanja so dejanskega značaja. Obstoj javne ceste v naravi (njen kraj in obseg), kakor tudi cestni promet, predstavlja raziskovanje dejanskega stanja. Ker ZJC-B zanj nima posebnih pravil, je prišel v poštev ZUP.25

25.Slednji organu nalaga, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Katera dejstva so pravno pomembna, je treba izluščiti iz materialnega prava, v pričujoči zadevi iz ZJC-B.26 Omenjeno postopkovno pravilo je izpeljava načela varstva pravic strank (prvi odstavek 7. člena ZUP).27 Dalje, iz obrazložitve mora biti jasno, na katera dokazana dejstva28 je oprta odločitev (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).29 Če ta izostanejo, je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).30 Pomanjkljiva razlaga pa ne dovoljuje učinkovitega varstva pravic strank v pritožbenem upravnem postopku in ne v postopku sodnega varstva.31

26.Poleg formalnih pravic (ki gredo stranki po procesnih predpisih), lahko ta uveljavlja in zavaruje tudi materialne pravice, torej pravice po materialnih predpisih. Da bi to dosegla, ima med drugim možnost sodelovati pri izvedbi dokazov (3. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP), se seznaniti in izjaviti o izidu dokazovanja (5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP).32 Ta pravila so odsev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave in iz nje izpeljanega temeljnega načela zaslišanja strank v upravnem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP). Nanašajo se na dejstva in okoliščine, pomembne za izdajo odločbe.33 Uporaba dokazov v ožjem smislu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Stranka ima torej pravico, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče.34 Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.35

27.Glavni očitek tožeče stranke v luči kršitve pravice do izjave je bil, da ji je bila odvzeta možnost dokazovanja, da na njenem zemljišču ni bilo in ni javne ceste.36

28.Ne glede na to, da je tožeča stranka zatrjevala tako imenovano negativno dejstvo, 37 ki samo po sebi omejuje izbor dokaznih sredstev,38 je ponudila Odgovor stranke z interesom z dne 26. 11. 2018 s prikazom kategoriziranih cest ter predlagala ogled.

29.O teh (in ostalih dokazih) tožeče stranke se Upravna enota res ni izrekla. V tem pogledu je v izpodbijani odločbi umanjkala kakršnakoli obrazložitev; v njej ni nobene omembe dokazov tožeče stranke.39 Tudi če bi naslovno sodišče lahko štelo, da je Upravna enota vse dokaze tožeče stranke odklonila, zato ni našlo nobene razlage. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena.40 Tako ravnanje Upravne enote je vodilo do kršitve pravil upravnega postopka. Izpodbijana odločba je zato z njimi obremenjena (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

30.Na drugi strani v izpodbijani odločbi tudi ni pojasnila, kateri dokazi so botrovali sklepu, da po zemljišču tožeče stranke teče javna cesta. Zapis, da je to tega prišlo "po pregledu dokumentacije in vpogledu v javne evidence" ni opredelitev dokazov v smislu 2. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. S tega vidika niti ni mogoče govoriti o dokazni oceni. Edini dokaz, ki ga je Upravna enota omenila je bila fotografija znaka "Gozdna vlaka". Pri tem se z njim mi ukvarjala v pomenu javne ceste in cestnega prometa, temveč ga je označila kot nepomembnega. O tem, da je bila javna cesta tam že 19. 10. 2005 (v enakem obsegu) in da se po njej odvija cestni promet, pa sodišče ni zasledilo ničesar.

31.V tej točki sodišče dodaja, da Upravna enota lahko odkloni izvedbo dokaza, če ta (1) ni pravno pomemben (dejstvo, ki bi se dokazovalo ni odločilno); (2) ni potreben (dejstvo je že dokazano) ali (3) ni primeren za ugotovitev določenega dejstva.41 Pri zadnjem je nujna previdnost, da ne nastopi vnaprejšnja dokazna ocena.42 Zavrnitev dokaza pa mora, kot že rečeno, spremljati ustrezna razlaga. To gotovo ni zaključek da "ugotovitve na ogledu ne bi v ničemer prispevale k drugačni odločitvi"43 Sodišče je zato (zgoraj) štelo, da je zavrnitev ogleda ostala brez primerne obrazložitve.

32.Izpodbijana odločitev ni bila pravilna in zakonita (2., 3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišču ni preostalo drugega, kot da je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Upravni enoti v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Ta jo mora obravnavati v skladu z danimi izhodišči; zlasti vzeti v obzir pravno pomembne trditve strank, zanje izvesti dokaze in svojo presojo obrazložiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). To velja tako za ugotavljanje javne koristi, kot za ostale zakonske pogoje oziroma predpostavke odvzema lastninske pravice.44

33.Na tem mestu sodišče še pripominja, da je stranka z interesom zahtevala odvzem lastninske pravice po posebnem postopku razlastitve (prvi odstavek 19. člena ZJC-B). Omemba, da podredno predlaga razlastitev po splošnih predpisih tega ne spremeni. V tej smeri namreč ni podala določnih navedb. Kar pa se tiče zatrjevanj tožeče stranke o napačnem zapisu katastrske občine v Poročilu o oceni vrednosti pravic na nepremičnini z dne 10. 7. 2018, pa sodišče ne dvomi, da je šlo za pisno pomoto. Ta ni imela vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Enako drži za oznako deleža nepremične v zemljiški knjigi pri zaznambi uvedbe postopka o razlastitvi.

K II. točki izreka

34.Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik45). Le-ta znaša 385,00 EUR, povečan za 22% davek na dodano vrednost, skupaj torej 469,70 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

35.V skladu z načelnim pravnim mnenjem, ki ga je Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo na občni seji 13. 12. 2006 je sodišče še sklenilo, da zakonske zamudne obresti od stroškov začnejo teči po poteku roka za njihovo prostovoljno izpolnitev (to je po preteku petnajstih dni od prejema te sodbe). Tožena stranka bo prišla v zamudo s plačilom šele, če jih v danem roku ne bo povrnila.

-------------------------------

1Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 78/2010 z dne 8. 10. 2010, 22/2011 z dne 25. 3. 2021, 53/2012 z dne 14. 7. 2012, 9/2013 z dne 30. 1. 2013, 23/2013 z dne 18. 3. 2013, 71/2014 z dne 3. 10. 2014, 95/2015 z dne 10. 12. 2015, 38/2016 z dne 27. 5. 2018, 63/2016 z dne 7. 10. 2016, 12/2017 z dne 10. 3. 2017, 42/2018 z dne 19. 6. 2018.

2Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številki: 70/2005 z dne 26. 7. 2005 in 33/2008 z dne 4. 4. 2008.

3Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 194/2020 z dne 23. 12. 2020.

4Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.

5Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10. 2013, U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.

6Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.

7Primerjaj Nataša Smrekar: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 311.

8Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.

9Primerjaj sodbo I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka.

10Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.

11Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013.

12Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 109/2010 z dne 30. 12. 2010, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 46/2015 z dne 26. 6. 2015, 10/2018 z dne 21. 2. 2018 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-37/12-17 z dne 8. 5. 2014.

13Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 92/2005 z dne 18. 10. 2005.

14ZJC-B je začel veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (24. člen ZJCB); objavljen pa je bil 18. 10. 2005.

15Prvi odstavek 3. člena Zakona o javnih cestah je določal, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.

16Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 8/2003 z dne 24. 1. 2003 in 61/2017 z dne 2. 11. 2017.

17Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 29/1997 z dne 23. 5. 1997, 18/2002 z dne 28. 2. 2002, 92/2005 z dne 18. 10. 2005, 45/2008 z dne 9. 5. 2008, 42/2009 z dne 5. 6. 2009, 109/2009 z dne 29. 12. 2009 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/00-15 z dne 9. 5. 2002.

18Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.

19Tretja stran izpodbijane odločbe.

20Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 54/2005 z dne 21. 7. 2005, strani 46 in 55. Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022, 12. točka in sodbo X Ips 171/2014 z dne 10. 12. 2015, 14. točka.

21Prvi odstavek 2. člena ZJC je določal, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

22Sodba X Ips 106/2020 z dne 9. 11. 2022, 1o. točka.

23Sodba X Ips 106/2020 z dne 9. 11. 2022, 11. točka.

24Več o tem, kaj pomeni cestni promet kot pogoj za razlastitev v sklepih Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 23/2021 z dne 23. 8. 2023, 14. točka in X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022, 15. in 16. točka.

25Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 106/2020 z dne 9. 11. 2022, 11. in 13. točka.

26Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2018, stran 243.

27Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2018, stran 78.

28Dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, se ugotovijo z dokazi (prvi odstavek 164. člena ZUP).

29Polonca Kovač: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 81.

30Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 119/2012 z dne 14. 3. 2012, 7. točka.

31Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1018/2004 z dne 18. 5. 2006, sedmi odstavek.

32Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 11. in 12. točka ter sodbo VIII Ips 254/2015 z dne 5. 4. 2016, 13. točka.

33Tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločitvah Up-171/00-16 z dne 12. 7. 2001, 7. točka in Up-345/00 z dne 10. 1. 2002, 10. točka. Enako sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 12. točka, I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 11. točka in sodba VIII Ips 254/2015 z dne 5. 4. 2016, 13. točka.

34Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 262/2017 z dne 17. 1. 2018, 15. točka. Tako tudi Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2018, stran 242.

35Rajko Pirnat: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 207. Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2018, stran 272.

36Tožba, strani 5 in 6.

37Ko sodna praksa govori o negativnih dejstvih, meri na trditve, da dejstva z določeno vsebino ne obstajajo (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 751/2006 z dne 28. 1. 2009, 9. točka).

38Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, 25. točka.

39Tega ni popravilo niti Ministrstvo v pritožbenem postopku.

40Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 314/2013 z dne 6. 4. 2016, 47. točka. Enako Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, GV Založba 2017, stran 272.

41Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 314/2013 z dne 6. 4. 2016, 47. točka.

42Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 23/2021 z dne 23. 8. 2023, 14. točka.

43Četrta stran izpodbijane odločbe.

44Več o teh v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 317/2015 z dne 18. 10. 2017, 13. točka.

45Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.