Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep II Ips 4/2021

ECLI:SI:VSRS:2021:II.IPS.4.2021 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

nepravdni postopek predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zavrženje predloga sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje zavrnitev predloga ugodnejša odločba bistvena kršitev določb pravdnega postopka pravica do izjave v postopku kršitev ustavnih pravic dopuščena revizija
Vrhovno sodišče
3. marec 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlagateljica je bila s pritožbeno odločitvijo, temelječi na vsebinskih razlogih, prikrajšana za pravico do korektnega sodnega varstva, obenem pa je pritožbeno sodišče preseglo meje preizkusa sklepa prve stopnje, ki v izreku ni vseboval vsebinske odločitve o zahtevku. Onemogočeno ji je bilo, da bi lahko vsebinske razloge sodišča druge stopnje učinkovito izpodbijala s pritožbo oziroma se do njih vsebinsko opredelila ter ji je bila s tem onemogočena vsebinska presoja predloga v okviru zakonsko določenega dvostopenjskega postopka (tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic oz. pravice do izjave iz 22. člena URS).

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog predlagateljice na ugotovitev, da je nepremičnina: ID znak parc. ... k. o. ..., parc. št. 812/2, pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu ..., ID znak ..., last predlagajoče stranke A. A., ..., ..., EMŠO: ..., poleg že vknjiženih deležev še do 1/9, 1/27, 1/27, 1/18 in 1/18. 2. Sodišče druge stopnje je predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je še, da predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Revizija predlagateljice je bila dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 153/2020 z dne 10. 7. 2020, in sicer glede pravnega vprašanja: „Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), 350. člena ZPP in 360. člena ZPP, s tem, ko je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, višje sodišče pa je sicer ugotovilo, da odločitev o zavrženju predloga ni pravilna, in da bi moralo sodišče predlog meritorno obravnavati, vendar je izpodbijani sklep kljub temu potrdilo in samo navedlo razloge, ki bi narekovali zavrnitev predloga, z obrazložitvijo, da je zavrženje predloga za predlagateljico bolj ugodna odločitev kot zavrnitev predloga?“.

**Povzetek navedb v dopuščeni reviziji.**

4. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga predlagateljica dopuščeno revizijo. V okviru dopuščenega vprašanja izpostavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi. Navaja, da s tem, ko sodišče prve stopnje ni meritorno odločilo o predlogu, ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Njen zahtevek sploh ni bil obravnavan. Višje sodišče pa je s tem, ko je navedlo razloge, ki bi narekovali zavrnitev predloga, preseglo meje preizkusa sklepa sodišča prve stopnje po 350. členu ZPP. Predlagateljica je vložila predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča, torej je na sodišči naslovila zahtevo za obravnavanje spornega razmerja v nepravdnem postopku. Zato zanjo ne more biti bolj ugodno zavrženje predloga, saj ji je bila s tem odvzeta pravica dostopa do sodišča in posledično kršena ustavna pravica do sodnega varstva. Zagrešena je s tem tudi kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva. V pripravljalni vlogi je navedla, da v pravdni zadevi P 2720/2015-I ni bilo odločeno o vseh pogojih za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Tudi če bi bil predlog za ugotovitev neutemeljen, bi imela možnost uveljavljati druge pravice na podlagi določil Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi - v nadaljevanju ZVEtL-1 (na primer odkupno pravico po 55. členu ZVEtL-1). S stališčem, da je zavrženje predloga zanjo bolj ugodno kot meritorna odločitev, je sodišče spregledalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in v nasprotju s 353. členom ZPP potrdilo nezakonit sklep sodišča prve stopnje ter s tem tudi samo zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz navedene 8. točke 339. člena ter iz 350. in 360. člena ZPP. Višje sodišče bi moralo izpodbijani sklep razveljaviti na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne bi moglo odpraviti samo. Odločitev tudi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklep II Ips 51/2015 in sklep II Ips 566/98 z dne 3. 9. 1999).

**Odgovor na revizijo**

5. Nasprotnim udeležencem je bila revizija vročena, vendar nanjo niso odgovorili.

**Dejanski okvir spora in pravni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

6. Sodišče prve stopnje se sklicuje na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2720/2015-I, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani

7. I Cp 34/2017, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek, da je predlagateljica lastnica solastniških deležev nasprotnih udeležencev na sporni parceli. Sodišče je zahtevek presojalo po ZVEtL-1, pri čemer je poudarilo, da ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ampak le podlago za to, da sodišče ugotovi obseg pripadajočega zemljišča. Glede na to, da tožnica lastninske pravice na stavbi ni pridobila na nobeni pravni podlagi, ji ta pravica na podlagi ZVEtL-1 ne pripada. Glede že pravnomočno zaključenih postopkov pa zakon predvideva le možnost izdaje dopolnilne odločbe glede odkupne pravice. Predlog je treba zavreči tudi zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj je bilo pripadajoče zemljišče po besedah predlagateljice že določeno z dopisom Občine A., to zemljišče pa se tudi ves čas uporablja kot pripadajoče zemljišče in glede njegovega obsega med udeleženci ni spora.

8. Sodišče druge stopnje navede, da predlagateljica sicer ima pravni interes, saj upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ni ovira za sodno varstvo po določbah ZVEtL-1. Tudi ni podana identiteta med tožbenim zahtevkom v pravdi, ki se glasi na ugotovitev, da je predlagateljica solastnica nepremičnine 812/2 in predlogom v tej zadevi po ZVEtL-1 za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Vendar pa iz pravnomočne sodbe v pravdnem postopku izhaja, da predlagateljica ni pridobila solastninske pravice na nobeni od možnih pravnih podlag, zato je ni mogla pridobiti niti na podlagi ZVEtL-1 (sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotavlja le, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe po pravilih, ki so veljala do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika). Po končani pravdi je bilo ugotovljeno, da predlagateljica lastninske pravice v deležu, večjem od tistega, ki ga že ima vknjiženega, na sporni nepremičnini nima, zato bi bilo treba njen predlog za določitev pripadajočega zemljišča, ki vsebuje neločljivo povezano ugotovitev, da je predlagateljica lastnica tega pripadajočega zemljišča, zavrniti kot neutemeljenega. Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog zavrniti, a je zavrženje za predlagateljico bolj ugodno.

**Presoja utemeljenosti revizije**

9. Revizija je utemeljena.

10. Predlagateljici je bilo z izpodbijano pravnomočno odločitvijo sodišč prve in druge stopnje poseženo v ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva oz. pritožbe (23. člen in 25. člen Ustave RS). Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice zavrglo iz procesnih razlogov (iz razloga pravnomočno razsojene stvari in zaradi pomanjkanja pravnega interesa). Sodišče druge stopnje pa je ugotovilo, da noben od omenjenih razlogov ni podan in nadaljevalo z vsebinsko obravnavo zadeve ter obrazložilo razloge za zavrnitev predloga. Tega pa ne bi smelo storiti. S tem je namreč potrdilo prvostopno zavrženje predloga, dejansko pa je prvič samo odločilo o njegovi (ne)utemeljenosti. Predlagateljica je bila s pritožbeno odločitvijo, temelječi na vsebinskih razlogih, prikrajšana za pravico do korektnega sodnega varstva, obenem pa je pritožbeno sodišče preseglo meje preizkusa sklepa prve stopnje, ki v izreku ni vseboval vsebinske odločitve o zahtevku1. Onemogočeno ji je bilo, da bi lahko v 7. točki te revizijske odločbe povzete vsebinske razloge sodišča druge stopnje učinkovito izpodbijala s pritožbo oziroma se do njih vsebinsko opredelila ter ji je bila s tem onemogočena vsebinska presoja predloga v okviru zakonsko določenega dvostopenjskega postopka (tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic oz. pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS).

11. Dilema v sporni zadevi ali je odločitev o zavrženju predloga ugodnejša za predlagateljico od meritorne zavrnitve predloga (glej razloge pritožbenega sodišča), je ob povedanem zgolj navidezna, pritrdilen odgovor nanjo, vsebovan v izpodbijanem sklepu, pa zaradi pojasnjenega posega v naštete ustavne pravice predlagateljice, ki je pravni interes za vložitev predloga izkazala, pravno nesprejemljiv.2 Zavrženje sicer res dopušča vložitev novega predloga, vendar pa ima ta okoliščina v tej zadevi lahko zgolj pragmatičen pomen (ponovna možnost uveljavljanja njenega predloga v sodnem postopku ob sicer ugotovljenih posegih v ustavno zagotovljene procesne pravice predlagateljice), pri čemer bi ponovna uvedba novega postopka za predlagateljico pomenila celo obremenitev z dodatnimi sodnimi stroški. Razen tega razveljavitev pravnomočnega sklepa predlagateljici odpira možnosti uveljavljanja drugih pravic na podlagi določb ZVEtL-1 (na primer odkupno pravico iz prvega odstavka 53. člena zakona, ki določa, da sodišče lahko v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ali na njegovem delu na zahtevo upravičencev ustanovi odkupno pravico: 1) v korist vsakokratnega lastnika stavbe, če je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču naknadno prenehala in 2) v korist graditelja, ki je na takem zemljišču izvedel gradnjo, in je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča nastopal kot zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, če je pripadajoče zemljišče v lasti lastnika stavbe.

12. Ob povedanem je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena, 350. členom in prvim odstavkom 360. člena ZPP).

13. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP). Upoštevaje do sedaj obrazloženo, nadaljnji napotki za ravnanje sodišča druge stopnje v novem postopku niso potrebni.

14. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj primerljiv Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 51/2015 z dne 30. 6. 2016. 2 Primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 566/98 z dne 30. 9. 1999. Zavzeto je bilo stališče, da zavrženje ni ugodnejša pravna posledica kot zavrnitev zahtevka predvsem tedaj, ko sodišče odklanja odločanje o zahtevku stranki, ki je pravni interes že izkazala.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia