Jedro

Določba 22. člena ZBPP določno opredeljuje kot pogoj za dodelitev izjemne BPP listinsko izkazane nastale stroške iz zdravstvenih razlogov, kar pa v spornem primeru ni bilo dokazano.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 334/2012 z dne 24. 4. 2012 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoči, prosilca A.A. (tožnika v tem sporu), kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi razlaga, da je prosilec dne 18. 1. 2012 vložil vlogo, s katero je zaprosil za dodelitev bpp za postopek osebnega stečaja. Tožeča stranka navaja določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa finančni položaj prosilca, ki mora biti izpolnjen za dodelitev bpp. Navaja določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki v členih 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25 in 27 urejajo presojo izpolnitve finančnega kriterija. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP pa se v skladu s 27. členom ZSVarPre v povezavi s 4. členom ZDIU12 bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. V nadaljevanju našteva kaj se v to premoženje ne šteje, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

Iz prošnje izhaja, da živi prosilec sam. Je upokojenec, ki prejema pokojnino v mesečni višini 310,32 EUR, varstveni dodatek v mesečni višini 97,60 EUR in invalidnino v mesečni višini 69,64 EUR ter dodatek za pomoč in postrežbo v mesečni višini 290,15 EUR, kar skupno znaša 767,71 EUR in presega z zakonom določen cenzus 520 EUR.

Navaja, da je bil dolžnik z dopisom seznanjen s tem, da njegov mesečni povprečni dohodek presega z zakonom določen cenzus. Glede na njegove podatke o zdravstvenem stanju (zapisnik o naroku z začetek postopka osebnega stečaja z dne 18. 1. 2012) mu je pojasnilo pogoje za dodelitev izjemne bpp v skladu z določilom 22. člena ZBPP, ki določa, da se lahko prosilcu ne glede na določbe ZBPP o finančnem položaju bpp dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, pa je prošnja za odobritev bpp utemeljena z družinskim razmerami prosilca, zdravstvenim stanjem, izrednimi finančnimi obveznosti. Pozvalo ga je, da mora v 8 dneh vložiti dokazila za dodelitev izjemne bpp po določbi 22. člena ZBPP.

Dne 23. 4. 2012 je prosilčeva hči B.B. posredovala izjavo, v kateri navaja, da je prosilčeva hči in skrbnica, prosilec je slep, zaradi česar ima tudi duševne težave, posledično tudi ona. Za očeta skrbi, odkar je zaključila srednjo zdravstveno šolo 2006, saj oče nima nikogar drugega, ki bi zanj skrbel. Njen oče živi v zelo stari razpadajoči hiši, v kateri se greje na drva. Porabi znatna sredstva zaradi obiskovanja zdravnikov in specialistov, denar, ki ga dobi za pomoč in postrežbo pa ne zadostuje za potrebe, ki jih ima kot slepa oseba.

Prosilčeva hči se v svoji izjavi zgolj pavšalno sklicuje na obstoj stroškov, povezanih s slabim zdravstvenim stanjem očeta prosilca, pri čemer pa jih ne specificira, niti jih ne izkaže s predložitvijo dokazil. Ker prosilec ni predložil dokazil o obstoju izrednih stroškov v zvezi z zdravljenem, je zaključiti, da ti pogoji po določbi 22. člena ZBPP ne obstajajo.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je iz listin spisa razvidno, da je tožnik popolnoma slep, da živi sam v razpadajoči hiši in da nima nikogar, da bi zanj skrbel. Hči živi v C., razdalja do D. pa znaša skoraj 100 km in so stroški prevoza z avtomobilom, ko hčerka obiskuje tožnika zelo visoki. Hči jih ne more plačevati, ker je brez zaposlitve. Nekih konkretnih dokazil tožnik ne more predložiti in tudi ne ve na kakšen način bi te stroške dokazal, razen predložene pisne izjave hčerke. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožniku dodeli izredna bpp za plačilo predujma v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 13. člena ZBPP je do bpp upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Drugi odstavek navedenega člena določa, kdaj se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Po navedeni določbi se šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Po določbi 13. člena ZBPP se tako šteje, da bi bilo prosilčevo socialno stanje ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, ki je v obravnavanem obdobju znašala 520 EUR.

V zadevi ni sporno, da je tožnik v relevantnem obdobju za ugotovitev takšnega pogoja prejemal pokojnino v mesečnem znesku 310,32 EUR, varstveni dodatek v mesečni višini 97,60 EUR, invalidnino v mesečni višini 69,64 EUR ter dodatek za pomoč in postrežbo v mesečni višini 290,15 EUR, kar skupno znaša 767,71 EUR in presega z zakonom določen cenzus 520 EUR.

Tožena stranka pa je prav tako pred odločitvijo tožniku dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in mu je tudi zagotovila spoštovanje določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ter ga v postopku pred odločitvijo seznanila s pogoji za dodelitev izjemne bpp, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP. Izjemna bpp se namreč lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, pa je prošnja za odobritev bpp med drugim utemeljena z zdravstvenim stanjem prosilca. Šteje se, da je prošnja za izjemno bpp utemeljena iz zdravstvenih razlogov, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje (tretji odstavek 22. člena ZBPP).

Kot je razvidno iz listin upravnega spisa, je tožena stranka tožnika z dopisom z dne 15. 4. 2012 seznanila o pogojih za dodelitev izjemne bpp. Prosilčeva hči je sicer na to odgovorila z izjavo, da ima oče zaradi popolne slepote tudi duševne težave, ter opisala socialno stanje očeta, kot tudi svoje, glede na to, da ne dobi zaposlitve. Ne glede na verjetno res slabe socialno razmere tako tožnika, ki živi sam in v oddaljenem kraju živeče hčerke, ki je brez zaposlitve, sodišče ni moglo slediti tožbenim razlogom in sprejeti drugačne odločitve, ker izrecna zakonska določba 22. člena ZBPP določno opredeljuje kot pogoj za dodelitev izjemne bpp listinsko izkazane nastale stroške iz zdravstvenih razlogov, kar pa v spornem primeru ni bilo dokazano.

Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).