Jedro

Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se datum pričetka teka zakonskih zamudnih obresti 4. 5. 2016 nadomesti z datumom 12. 5. 2016. II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 1. 8. 2016 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 4. 4. 2016 (I. točka izreka). Z II. točko izreka je tožnici priznalo pravico do pomoči ob rojstvu otroka za otroka B.B. v višini 280,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 280,00 EUR od 4. 5. 2016 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek, v katerem tožnica zahteva zakonske zamudne obresti od 16. 2. 2016 do 3. 5. 2016 pa je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti je pritožbo vložila tožena stranka. Navaja, da je odločitev sodišča v tem delu zanjo presenečenje, upoštevajoč dejstvo, da je že v samem odgovoru na tožbo z dne 26. 9. 2016 podala izrecni ugovor glede nesklepčnosti in nepopolnosti vložene laične tožbe, v kateri ni bil oblikovan in specificiran tožbeni zahtevek. Navaja, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), saj je sodišče odločilo o delu zahtevka, ki ga tožnica do konca opravljenega prvega naroka za glavno obravnavo ni specificirala. Navaja, da na strani tožene stranke na podlagi izpodbijanih upravnih odločb, s katerimi je bilo odločeno, da tožnica ni upravičena do vtoževane pravice, še ni temelja, na podlagi katerega bi bila zavezana na izplačilo v smislu dokončne izvršljive upravne odločbe. Do zamude v izpolnitvi določene obveznosti ne more priti, dokler dajatev na strani zavezanca ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, tudi v primeru, ko se določena dajatev prizna za nazaj. Navedeno stališče tožene stranke potrjuje tudi sodna praksa in sicer sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017. Ker v predmetni zadevi o upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka še ni bilo odločeno, je zato neutemeljeno stališče v izpodbijani sodni odločbi, da je tožena stranka že v zamudi z izplačilom vtoževane pravice. Podredno, v kolikor pritožbeno sodišče ne sprejme zgoraj navedenih pritožbenih navedb, tožena stranka podaja ugovor tudi v smislu zmotne uporabe materialnega prava v delu sodne odločitve, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti zakonske zamudni obrestmi od zneska 280,00 EUR od 4. 5. 2016 dalje do plačila. Navedeni datum začetka teka zakonskih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje vezalo na terminski plan izplačil transferjev za leto 2016, pri čemer pa je očitno zmotno presodilo, da bi bila tožena stranka v primeru ugodilne odločbe z dne 4. 4. 2016 zavezana tožnici izplačati vtoževano pravico dne 3. 5. 2016. Iz konkretnega terminskega plana, ki ga tožena stranka prilaga, jasno izhaja, da je bil v mesecu maju 2016 datum izplačila socialnega transferja pomoči ob rojstvu otroka določen za dne 11. 5. 2016 in bi tožena stranka lahko prišla v zamudo šele z dnem 12. 5. 2016 in ne že z dnem 3. 5. 2016 oziroma 4. 5. 2016. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, delno pa je zmotno uporabilo materialno pravo glede pričetka teka zakonskih zamudnih obresti. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Čeprav se tožnica ni udeležila nobenega naroka za glavno obravnavo, je v tožbi jasno postavila tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do pomoči ob rojstvu otroka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2016. O takšnem tožbenem zahtevku je sodišče odločilo in utemeljeno tožnici priznalo zakonske zamudne obresti.

5. Vrhovno sodišče RS se je v sodbi opr. št. VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017, na katero se sklicuje pritožba, sicer res postavilo na stališče, da do zamude v izpolnitvi določene obveznosti ne more priti, dokler dajatev na strani zavezanca ni priznana z izvršljivim upravnim aktom, ali s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, tudi v primeru, ko se določena dajatev prizna za nazaj. Vendar pa to ni edino stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS glede priznanja zakonskih zamudnih obresti zavzelo. Drugačno stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo v zadevi opr. št. VIII Ips 52/2016 z dne 24. 5. 2016, da priznanja zakonskih zamudnih obresti po odpravi izpodbijanih odločb ne bo mogoče odreči. 6. Takšno stališče glede priznanja zakonskih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje zavzelo v obravnavani zadevi in sledilo še stališču, ki ga je že v večih zadevah zavzelo pritožbeno sodišče in ni mogoče govoriti o presenečenju.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v delu, ki je že pravnomočen, odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 1. 8. 2016 in odločbo Centra za socialno delo A. z dne 4. 4. 2016 in tožnici priznalo pravico do pomoči ob rojstvu otroka v višini 280,00 EUR.

8. Pomoč ob rojstvu otroka je javnopravna dajatev urejena v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami, v nadaljevanju ZSDP-1) in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Ni pa v teh predpisih urejenega vprašanja priznavanja zakonitih zamudnih obresti. To vprašanje je delno urejeno le v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2).

9. Ker zakonske zamudne obresti predstavljajo objektivno posledico zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, to vprašanje pa ureja Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ), je sodišče prve stopnje pravilno pri odločitvi upoštevalo OZ in določbo 378. člena, hkrati pa tudi, da se sporne pravice uveljavljajo po postopkih in način, določen z zakonom, konkretno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) in da se o teh pravicah odloča z odločbami. Pravilnost in zakonitost teh odločb pa se skladno z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presoja v socialnem sporu.

10. V prvem odstavku 378. člena je določeno, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Po prvem odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz tega, da je tožnici priznalo pravico do pomoči ob rojstvu otroka za nazaj in po predhodni odpravi izpodbijanih odločb odločitev v upravnem postopku štelo za nepravilno ter utemeljeno zaključilo, da je toženec prišel v zamudo z izpolnitvijo. V kolikor bi toženec že v upravnem postopku izdal pravilno in pravočasno odločitev, bi že na podlagi te odločbe moral izplačati sporno pomoč ob rojstvu otroka, kot je določena v ZSDP‑1, ki jo je v predmetni sodbi določilo sodišče. Zato je pravilno odločilo, da je tožnica upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti, vendar je zmotno upoštevalo, da je toženec prišel v zamudo 4. 5. 2016. 12. Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016. 13. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo v II. točki izreka v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je datum pričetka teka obresti 4. 5. 2016 nadomestilo z datumom 12. 5. 2016. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.