Jedro

Dejstvo, da toženka nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep sodišča z dne 12.9.2005 o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti vzdrži v veljavi in je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 162.785,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dolgovanih zneskov obračunane od 7.9.2005 v višini 14.216,98 SIT ter od zneska 177.000,00 SIT zakonite zamudne obresti, ki tečejo od 8.9.2005 dalje do plačila, že odmerjene izvršilne stroške v višini 13.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.9.2005 dalje do plačila, vse pod izvršbo.

Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Navaja, da se delno strinja z ugotovljenim zneskom dolga, ki ga ima do tožeče stranke. Kot pa je sodišče seznanjeno, je za neplačevanje računov kriv tudi A.S.N., ki z družino živi na istem naslovu. Ima služnostno pravico stanovanja, ki mu jo je dal njegov oče, preden je toženki prodal hišo z zemljiščem. Vzrok neplačevanja računov za uporabljeno vodo in odvoz fekalij - čiščenje greznice, je sodišče obravnavalo in razsodilo dne 12.10.2004 po opr. št. P in 28.10.2005 pod opr. št. P. Sklenjena je bila sodna poravnava po kateri bo A.S.N. vgradil odčitalni števec za vodo in plačeval stroške dejansko porabljene vode, v primeru zamude s plačilom vsakokratne mesečne obveznosti pa plačeval zakonske zamudne obresti ter v roku petnajstih dni pod izvršbo plačal skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi znesek 45.943,50 SIT. Ker navedenega zneska ni plačal, je predlagala izvršbo, vendar od sodišča doslej ni prejela odgovora. A.S.N. je ob vsaki dobljeni položnici za vodo obvestila in mu izročila fotokopijo položnice, vendar ignorira plačilo vode do polovičnega zneska položnice. Ker je lastnica hiše in je voda pisana na njeno ime, mu je v znak opozorila doslej dvakrat zaprla vodo, vendar jo je sodišče denarno kaznovalo, češ da ima pravno pot in ga zaradi neplačila vode lahko toži. Višjemu sodišču zato predlaga, da ji izda sklep, da mu lahko zapre vodo in ga prisili k plačevanju polovičnega zneska celotnega dolga K.P. d.o.o. skupaj z zamudnimi obrestmi, katere je dolžan plačati po sklepu sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani pravdni zadevi ugotovilo in pravilno ocenilo vsa odločilna dejstva, ki jih je v sodbi tudi prepričljivo obrazložilo. Toženka kot razlog za neplačilo tožeči stranki dolgovanega zneska za dobavljeno vodo vseskozi izpostavlja neurejena razmerja z A.S.N., ki v hiši na naslovu S., katere lastnica je tožena stranka, prebiva na podlagi služnostne pravice stanovanja. Ta za obravnavano pravdno zadevo niso pomembna. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, so v skladu z določbo 23. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju O.P. (UR. list RS št. 107/2000) v primeru, da je več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, dolžni določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljalca. Iz pritožbenih navedb tožene stranke je razvidno, da zanjo ni sporno, da je le ona v razmerju do tožeče stranke oseba, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Zato ne more biti uspešna z navedbo v pritožbi (pa tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi na list. št. 6 spisa) iz katere je razumeti, da ne plača ničesar, ker njej uporabnik, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, ne plača polovice računa. Tudi ne držijo toženkine pritožbene navedbe, ko se sklicuje na pravdni zadevi Okrajnega sodišča v P. opr. št. P in P. Res je, da je bila v pravdni zadevi opr. št. P dne 12.11.2004 sklenjena sodna poravnava med sedaj toženo stranko (takrat tožečo stranko) in A.S.N. zaradi ureditve vodovodne instalacije za samostojno odčitavanje porabe vode, iz katere je med drugim razvidno, da se je A.S.N. zavezal toženki plačevati porabljeno količino vode po odčitavi števca, ki bi ga bilo treba vgraditi v hodniku stanovanjske hiše toženke. Vendar je iz sodbe v pravdni zadevi opr. št. P z dne 18.10.2005 med istima pravdnima strankama zaradi plačila 45.943,00 SIT razvidno, da toženka (takrat druga tožnica) tožencu (A.S.N.) ne dovoli vgraditi odčitalnega števca, kot je bilo dogovorjeno s prej navedeno sodno poravnavo, zaradi česar je bil zavrnjen tudi njen zahtevek za plačilo vtoževanega zneska, saj ni bilo mogoče ugotoviti višine toženčevega dolga. Glede na povedano, dejstvo, da toženka (ker ni izpolnila svojega dela obveznosti iz sklenjenega sporazuma) nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno. Ker tudi niso podane kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.