Jedro

Do odprave ustavne neskladnosti pravnega reda, ki dopušča možnost, da obsojenec, v čigar korist je bil, ko je bil še na prostosti, vložen predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, ki izpolnjuje pogoje za vsebinsko odločanje iz tretjega odstavka 129.a člena ZKP, začne prestajati kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu, sme sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev.

Odlog izvršitve kazni zapora ni obvezen in je odvisen od presoje v vsaki konkretni zadevi. Pri odločanju o nadomestni izvršitvi kazni zapora mora sodišče izvesti postopek, ki je podoben postopku sodne odmere kazni in napraviti celovito oceno okoliščin povezanih tako z osebnostjo storilca kot z dejanjem, za katerega je obsojen. To pomeni, da se presoja pritožbenih navedb neizogibno prepleta, ne samo z razlogi v izpodbijanih sklepih, pač pa tudi z razlogi sodbe.

Ker bi, tudi upoštevaje navedbe v predlogih za odložitev nastopa kazni oziroma v pritožbah zoper izpodbijane sklepe, nastop zapornih kazni izničil namen nadomestne izvršitve kazni, je pritožbeno sodišče izvršitev kazni zapora odložilo.

Izrek

I. Zadeve I Kp 11063/2016-2920 zoper obsojenega A. A., I Kp 11063/2016-2921 zoper obsojenega B. B. in I Kp 11063/2016-2922 zoper obsojenega C. C. se združijo in se vodijo pod opravilno številko I Kp 11063/2016-2920. II. Ob ugoditvi predlogom obsojenih B. B. in C. C. ter po uradni dolžnosti za obsojenega A. A., se obsojenim B. B., C. C. in A. A. izvršitev kazni zapora izrečenih s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 11063/2016 s 17. 2. 2021 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 11063/2016 z 10. 1. 2022, pravnomočno 11. 2. 2022, odloži do pravnomočnosti odločitve o njihovih predlogih za nadomestno izvršitev kazni zapora.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanimi sklepi zavrnilo predloge zagovornikov obsojenega A. A. za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna s 14. 3. 2022, zagovornice obsojenega B. B. za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna s 1. 3. 2022 in zagovornika obsojenega C. C. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist s 17. 3. 2022. 2. Vsi pritožniki vlagajo pritožbe zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako vsi predlagajo, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlaganemu načinu nadomestne izvršitve kazni zapora ugodi. Zagovorniki obsojenega A. A. podrejeno predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Zagovornica obsojenega B. B. in zagovornik obsojenega C. C. predlagata tudi, da pritožbeno sodišče odloži izvršitev kazni zapora do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev. Obsojeni B. B. in njegova zagovornica zahtevata še, da ju pritožbeno sodišče obvesti o seji senata.

3. Predloga zagovornikov obsojenih B. B. in C. C., da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev, sta utemeljena.

4. Obsojenci so bili obsojeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča X K 11063/2016 s 17. 2. 2021: obsojeni A. A. na kazen zapora dveh let in dveh mesecev zapora, obsojeni B. B. na kazen treh let zapora in obsojeni C. C. na kazen eno leto in šest mesecev zapora. Vsi trije obsojenci bi morali kazen nastopiti 25. 7. 2022. Vsi trije obsojenci so predlagali nadomestni način izvršitve kazni zapora, kot je razvidno iz prve točke te obrazložitve. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da bo izvedlo enoten postopek.

5. Kot rečeno sta zagovornika obsojenega B. B. in C. C. predlagala odložitev izvršitve kazni zapora do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-418/2018-17, Up 920/2018-20 s 5. 11. 2020 ugotovilo neskladnosti Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z Ustavo Republike Slovenije (URS). Neskladnost je v tem, da pravni red dopušča možnost, da obsojenec, v čigar korist je bil, ko je bil še na prostosti, vložen predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, ki izpolnjuje pogoje za vsebinsko odločanje iz tretjega odstavka 129.a člena ZKP, začne prestajati kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu. Ustavno sodišče je določilo, da sme sodišče druge stopnje do odprave ugotovljene protiustavnosti, ko odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev. Odlog izvršitve kazni torej ni obvezen in je odvisen od presoje v vsaki konkretni zadevi.

6. Pri odločanju o nadomestni izvršitvi kazni zapora mora sodišče izvesti postopek, ki je podoben postopku sodne odmere kazni in napraviti celovito oceno okoliščin povezanih tako z osebnostjo storilca kot z dejanjem za katerega je obsojen. To pomeni, da se presoja pritožbenih navedb neizogibno prepleta, ne samo z razlogi v izpodbijanih sklepih, pač pa tudi z razlogi navedene sodbe v delih, ki se nanašajo na obsojence. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da glede na obseg zadeve (trije obsojenci, ki jih je treba obravnavati individualno, tri pritožbe, od tega dve obsežnejši, sodba sodišča prve stopnje o glavni stvari obsega 481 strani, odločba sodišča druge stopnje 110 strani) celovite in poglobljene ocene vseh upoštevnih okoliščin, zaradi njihove obsežnosti in vsebinske zahtevnosti, do roka v katerem bi obsojenci morali nastopiti zaporno kazen, ne more opraviti. Hkrati pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne obravnavane pritožbe ne predlogi za nadomestno izvršitev kazni zapora niso očitno neutemeljeni ali frivolni.

7. Ker bi, tudi upoštevaje navedbe v predlogih za odložitev nastopa kazni oziroma v pritožbah zoper izpodbijane sklepe, nastop zapornih kazni izničil namen nadomestne izvršitve kazni, je pritožbeno sodišče odločilo, da se obema predlogoma za odložitev izvršitve kazni zapora do pravnomočne odločitve o predlogih za njeno nadomestno izvršitev, ugodi.

8. V skladu s privilegijem pridruženja (387. člen ZKP) je po uradni dolžnosti enako odločitev sprejelo tudi glede obsojenega A. A. 9. Zagovornica obsojenega B. B. je v pritožbi zahtevala, da se njo in obsojenca obvesti o seji senata. Glede na to, da gre za postopek pritožbe zoper sklep v katerem se določba 378. člena ZKP ne uporablja (403. člen ZKP) in glede na to, da je senat odločal zgolj o odložitvi izvršitve kazni zapora do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev, pritožbeno sodišče strank o seji ni obveščalo.