Jedro

Pred odločitvijo o predlogu za začasno odredbo o preživljanju zakonca mora sodišče raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, ali je izdaja predlagane odredbe potrebna, da se zakoncu omogočijo sredstva za preživetje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega bi bil toženec dolžan od 16.9.1999 dalje plačevati tožnici mesečno preživnino v višini 50.000,00 SIT. Proti sklepu se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da preživljanje tožnice ne bo ogroženo, če ne izda predlagane začasne odredbe. Takšna prvostopna zmotna presoja je posledica tega, da sodišče ni omogočilo ustrezne izvedbe dokaza z zaslišanjem tožnice. Ker tožnice na naroku ni zaslišalo o vseh dejstvih, ki so pomembna za odločitev o izdaji začasne odredbe, njenemu pooblaščencu pa ni dopustilo, da bi tožnici postavil vprašanja v zvezi z odločilnimi dejstvi, je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Poleg tega je prvostopno sodišče naložilo tožnici, da predloži vse potrebne listine, kot dokaz za preživninski del tožbenega zahtevka v roku tri dni, kar je tožnica v danem roku tudi storila, pa teh predloženih dokazov prvo sodišče pri odločanju ni upoštevalo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, po katerem tožnica, ko je bila na naroku zaslišana kot stranka, ni bila povprašana o vsem, kar bi bilo odločilno za presojo utemeljenosti njenega predloga za izdajo začasne odredbe. Zgolj ugotovitev, da je tožnica zdrava, kar izhaja iz njene izpovedbe, ne zadošča za zaključek, da je torej sposobna sama poskrbeti za svoje preživljanje, ob hkratni njeni izpovedbi, da ne more dobiti zaposlitve, čeprav jo išče. V 2. odst. 411. čl. Zakona o pravdnem postopku je določeno, da lahko izda senat v zakonskem sporu na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju. Da pa lahko o predlogu za takšno začasno odredbo odloči, mora raziskati vse tiste okoliščine, ki so pomembne za odločitev o utemeljenosti takšnega predloga, ali je odredba o začasnem preživljanju zakonca potrebna, da se le-temu omogočijo sredstva za nujno preživetje ali ne. Le na podlagi izvedenih dokazov in pomanjkljivega zaslišanja tožnice, prvostopno sodišče ni moglo sprejeti ocene o tem, ali je preživljanje tožnice ogroženo ali ne. Prvostopna odločitev je torej preuranjena in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da bo le-to v novem postopku podrobneje zaslišalo tožnico in vpogledalo tudi v naknadno predložene listine v spisu, nato pa ponovno odločilo o predlagani začasni odredbi, glede na okoliščine primera samostojno, ali pa hkrati z odločitvijo o glavni stvari.