Jedro

Razlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, kot je pavšalno ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 2075/2024 z dne 11. 11. 2024 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu

1.Z izpodbijano odločbo je toženka prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila in ji od 25. 10. 2024 dalje odobrila izredno BPP v obliki sestave in vložitve ustavne pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. X K 17558/2019 z dne 31. 8. 2022, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 17558/2019 z dne 5. 7. 2023 in s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 17558/2019 z dne 5. 9. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prošnja prosilke z dne 24. 10. 2024 utemeljena. Organ ugotavlja, da je prosilka upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 10. 2024 do 31. 3. 2025. Glede na navedeno prosilka izpolnjuje (subjektivni) pogoj za dodelitev BPP v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3.Organ nadalje ugotavlja, da prosilka izpolnjuje pogoje tudi po 24. členu ZBPP v zvezi s presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Organ ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo X K 17558/2019 z dne 31. 8. 2022 zavrnilo vlogo prosilke za plačilo zakonitih zamudnih obresti od neupravičeno zasežene gotovine v višini 5.570,00 EUR, skladno s sodbo Višjega sodišča ter v višini 1.450,00 EUR gotovine v kuverti, na kateri je pisalo ime sina "B.", skladno s sodbo Okrožnega sodišča. Dne 19. 10. 2023 je bila gotovina v znesku 6.995,00 EUR vrnjena prosilki z nakazilom na odvetnikov fiduciarni račun. Prosilka navaja, da ji zagotovo pripada izplačilo zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska, in sicer za ves čas, ko ni mogla razpolagati z navedenimi denarnimi sredstvi, to je od dne 17. 4. 2019 dalje, ko ji je bila gotovina zasežena, do dne 19. 10. 2023, ko ji je bila gotovina vrnjena. Pritožbeno sodišče je s sodbo opr. št. II Kp 17558/2019 z dne 5. 7. 2023 le v delu ugodilo pritožbi prosilke zoper navedeno sodbo prve stopnje, v drugem delu pa je njeno pritožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče RS pa je nato s sklepom opr. št. I Ips 17558/2019 z dne 5. 9. 2024 zavrglo prosilkino zahtevo za varstvo zakonitosti. Prosilka zatrjuje, da je prišlo do kršitve človekovih pravic in svoboščine in tako kršitve Ustave RS, in sicer 14. člena, 22. člena, 23. člena, 25. člena in 26. člena. Glede na zatrjevanje navedenih kršitev Ustave RS in glede na to, da je prosilka izkoristila vsa redna in izredna pravna sredstva, bo prosilka vložila ustavno pritožbo. Organ ugotavlja, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilka vsaj minimalne zglede za uspeh. Na podlagi navedenega dejanskega stanja organ ugotavlja tudi, da gre v konkretni zadevi za kršitve človekovih pravic, ki bi imele hujše posledice za prosilko, saj naj bi bila oškodovana za visoko vsoto denarja, prosilka pa se trenutno preživlja le z denarno socialno pomočjo. Zadeva tako ni očitno nerazumna in je nedvomno tudi pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke. Tako je ugotoviti, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Posledično je organ prosilki odobril BPP v obliki, kot je ta zanjo zaprosila.

4.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da odločitev organa ni pravilna. Prosilka bi želela vložiti ustavno pritožbo zaradi kršenja njenih človekovih pravic in svoboščin, in sicer pravice enakosti pred zakonom po 14. členu, pravice enakega varstva pravic po 22. členu, pravice do sodnega varstva po 23. členu, pravice do povračila škode po 26. členu, pravice do pravnega varstva po 25. členu in pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS. Prosilka svoje pravice z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti v zvezi z neupravičeno zaseženega njenega premoženja - denarja v skupni višini 129.530,00 EUR v kazenskem postopku X K 17758/2019 ni mogla uveljavljati. Kot druga oseba v kazenskem postopku, kateri je bilo odvzeto njeno osebno premoženje, ki ga je prejela s strani staršev z namenom rešitve stanovanjskega problema, navaja, da je bila zagotovo oškodovana. Z vloženo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo z dne 31. 8. 2022 je delno uspela, njena zahteva za varstvo zakonitosti pa je bila neutemeljeno zavržena, saj je zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo z dne 5. 7. 2023 vložila kot oseba, ki ji je bil vzet predmet oz. odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem po petem odstavku 367. člena Zakona o kazenskem postopku. Gotovina je bila zasežena pri hišni obravnavi, bila pa je bila last prosilke, prejela jo je v dar s strani staršev C. in Č. Č., kar sta slednja kot zaslišani priči 18. 5. 2022 tudi potrdili. Prosilka zatrjuje, da sodišča namreč niso utemeljila povezave neupravičeno zaseženega denarja z očitanim kaznivim dejanjem zoper obsojenega E. E. in F. F., prav tako se do izjav prosilke in njunih staršev, ki so jih podali kot zaslišani, ni opredelilo ter ni ustrezno presodilo zatrjevanega in izkazanega dejstva, da je bil zasežen denar last prosilke. Tožnik meni, da toženka ni opravila materialnopravne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu in se je ne da preizkusiti. Tožnik meni, da prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo ustavne pritožbe, saj meni, da niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Prosilka sicer v dopolnitvi prošnje za BPP zatrjuje kršitev ustavnih pravic, vendar konkretno sploh ne navede in utemelji same kršitve posamezne pravice in s čem konkretno naj bi bila kršena. Tožnik meni, da prosilka, ko zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v bistvu graja in opisuje nestrinjanje s samo dokazno oceno in materialnopravnimi zaključku sodišča in ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih tudi z ničemer ne konkretizira oziroma izkaže. Po mnenju tožnika je sodišče v 152. in 153. točki sodbe X K 17558/2019 z dne 31. 8. 2022 podrobno obrazložilo izvor odvzete premoženjske koristi na podlagi 74. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 75. člena KZ-1, in sicer zasežen denar, ki je bil glede na način storitve kaznivega dejanja, ko so tajni delavci za nakup prepovedane droge izročali gotovinske zneske, očitno pridobljen s prepovedano dejavnostjo. Prav tako se je sodišče jasno in podrobno opredelilo do izjav zaslišane prosilke in njenih staršev, prav tako je navedlo, zakaj izpovedbam prič ni sledilo. Do teh izjav pa se je opredelilo tudi Višje sodišče v Mariboru II Ko 17558/2019 z dne 5. 7. 2023, ko je v 68. točki zapisalo, da je pravilna ocena sodišča, da so izpovedbe prič (prosilke in njenih staršev) glede bistvenih okoliščin neskladne ter izkustveno nespremenljive ter da njihove različne izpovedbe o bistvenih okoliščinah tudi višjega sodišča ne prepričajo. Toženka je tako pomanjkljivo presojala objektivni kriterij. Ugotovila je le, da je še odprt rok za ustavno pritožbo, da gre v konkretni zadevi za kršitve človekovih pravic, ki bi imele hujše posledice za prosilko, saj naj bi bila oškodovana za veliko vsoto dejanja, prosilka pa se trenutno preživlja le z denarno socialno pomočjo. Na podlagi tako pavšalnega sklicevanja na kršitve ustavnih pravic (prosilka zgolj zatrjuje kršitev človekovih pravic in svoboščin in se ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča glede presoje izvora odvzete premoženjsko pravne koristi v višini 129.530,00 EUR oz. meni, da se sodišče ni opredelilo ter ustrezno presodilo dejstva, da je bil zasežen denar last prosilke), ni mogoče ugotoviti, da bi imela prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh oz. ni mogoče presojati kriterija razumnosti. Za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča nestrinjanje prosilke z dokazno oceno oziroma uporabo materialnega in procesnega prava s strani sodišč, kolikor ti očitki ne posegajo na področje človekovih pravic (tako tudi sodba UPRS I U 600/2016 z dne 24. 5. 2016). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa da zadevo po odpravi izpodbijane odločbe vrne v ponovni postopek.

5.Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6.Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilki A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podala in ni sicer sodelovala v postopku.

K I. točki izreka:

7.Tožba je utemeljena.

8.Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbah 24. in 12. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev izredne BPP. Med strankama in prizadeto stranko ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev izredne BPP. Tožnik ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev po 24. členu ZBPP in posledično neutemeljeno dodelila izredno BPP prosilki.

9.Izredno BPP ureja 12. člen ZBPP, in sicer določa, da se ta dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

10.Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo prosilca za uspeh v postopku dopušča tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002).

11.Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po 32. členu ZBPP pa mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi.

12.Navedeno pomeni, da bi morala prosilka v prošnji za BPP oz. v dopolnitvi prošnje o zadevi navesti ne le, da vlaga prošnjo v zvezi z ustavno pritožbo, ki jo želi vložiti zaradi kršitve Ustave RS, in sicer 14. člena, 22. člena, 23. člena, 25. člena 26. člena in 33. člena, pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi prosilka z navedeno ustavno pritožbo lahko uspela. Toženka je prosilko pozvala na dopolnitev vloge za dodelitev BPP, prosilka je svojo vlogo dopolnila, vendar pa je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe le navedel, katere človekove pravice naj bi bile z navedenimi odločitvami sodišč kršene (brez konkretne opredelitve, zakaj naj bi bilo temu tako), ter posledično sklepal o izpolnjevanju pogojev po 24. členu ZBPP in (zopet brez konkretne opredelitve, zakaj tako smatra) ugotovil, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, zato je samo vložitev prošnje za BPP in njeno dopolnitev vzel kot znak, da prošnja prosilke ni očitno nerazumna in da ima vsaj minimalne izglede za uspeh, kar je dodatno utemeljil še s tem, da je to pomembno tudi za prosilkin osebni in socialnoekonomski položaj.

13.ZBPP opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, in sicer: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na to mora prošnja za BPP navajati dejstva in okoliščine o zadevi, da organ za BPP lahko po navedenih podkriterijih oceni, ali je izpolnjen kriterij, da ne gre za očitno nerazumno zadevo. Obrazložitev odločbe se v zvezi s prosilkino dopolnitvijo prošnje za dodelitev BPP do teh podkriterijev "očitne nerazumnosti zadeve" ne opredeljuje, pač pa organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe le ugotavlja brez konkretne argumentacije, da zadeva ni očitno nerazumna na podlagi navedene zakonske podlage in dejanskega stanja.

14.Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, strankam pa omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). To pa organ stori tudi tako, da izda (polno) obrazloženo upravno odločbo. Obrazložitev upravne odločbe je določena v prvem odstavku 214. člena ZUP, v skladu s katerim obrazložitev obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Pravica do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če je odločba najprej polno obrazložena, kar pomeni, da mora biti obrazložena na tako konkreten način, da bo omogočena presoja, ali je organ v zadostni meri izpolnil vse zahteve, ki mu jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe.

15.Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP) oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi (214. člen ZUP), kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku. Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, kot je pavšalno ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. Tudi pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ne zadostijo zahtevi iz 24. člena ZBPP. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

16.Iz obrazložitve upravnega akta morajo torej izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kr
61itev dolo
0db postopka iz 7. to
0dke drugega odstavka 237.
0dlena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27.
0dlena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodi
61
0de to
7ebi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v celoti ter zadevo vrnilo to
7enki v ponoven postopek (3. to
0dka prvega odstavka 64.
0dlena ZUS-1). Pri tem je to
7enka vezana na pravno mnenje sodi
61
0da glede na njegova stali
61
0da, ki se ti
0dejo postopka (peti odstavek 64.
0dlena ZUS-1). Skladno s 24.
0dlenom ZBPP bo morala to
7enka opraviti presojo, ali zadeva ni o
0ditno nerazumna oz. ali ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno za
0deti postopek oz. se ga udele
7evati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Navedeno pomeni, da mora organ vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. To presojo organ za BPP (to
7enka) opravi na podlagi navedb prosilke v pro
61nji in njeni dopolnitvi ter podatkov oz. listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP.

17.Ker dejansko stanje med strankami ni sporno, je sodi
61
0de v zadevi odlo
0dilo brez glavne obravnave, skladno s prvim odstavkom 59.
0dlena ZUS-1.

-------------------------------

155 Tako sodba Vrhovnega sodi
61
0da RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.66 Iz sodne prakse Evropskega sodi
61
0da za
0dlovekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu BPP paziti, da odlo
0danje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno,
0de sodi
61
0de predlogu ugodi le,
0de presodi, da ima zadeva razumne mo
7enosti za uspeh, odlo
0ditev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 12, 24, 24/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.