Jedro

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Od stopnje ugotovitve (ne)sposobnosti skrbeti zase je tudi odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki delno odvzelo poslovno sposobnost glede razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine mesečnih življenjskih stroškov za poplačilo tekočih računov, glede sklepanja pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem in večjimi denarnimi sredstvi ter glede nastopanja pred upravnimi in sodnimi organi.

2. Zoper sklep se laično pritožuje nasprotna udeleženka. Opozarja, da vsa leta vlaga tožbe za preživnino za svojega sina, saj oče otroka sicer obveznosti ne poravna. Zato je bila večkrat v slabem finančnem položaju in ni mogla pravočasno plačati vseh položnic v zvezi s stanovanjem. To je gotovo pustilo tudi nekaj posledic na njenem psihičnem stanju. Stroške obratovanja skuša plačati sproti, živi s sinom, ki je star 22 let in se še šola, ter ga mora preživljati. Odločila se je, da bo pri banki odprla trajni nalog za plačevanje mesečnih obveznosti. Predlaga, da sodišče spremeni sklep v delu, ki se nanaša na odvzem poslovne sposobnosti glede razpolaganja z denarnim sredstvi, ker bo to uredila sama.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP)1. Od stopnje ugotovitve (ne)sposobnosti skrbeti zase je tudi odvisna stopnja odvzema poslovne sposobnosti.

5. Sodišče prve stopnje je obstoj pogojev za odvzem poslovne sposobnosti ugotavljalo s pomočjo izvedenca psihiatra M. K. Iz njegovega mnenja izhaja, da je pri nasprotni udeleženki podan prvi pogoj, torej obstoj duševne bolezni, in sicer trajne blodnjave motnje, ki je bila v trenutku razgovora manj intenzivna. Glede nadaljnjega pogoja v zvezi z obsegom vpliva bolezni na sposobnost skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, pa je izvedenec izpostavil, da bi nasprotna udeleženka potrebovala pomoč pri urejanju vseh upravnopravnih zadev, pri katerih mora sodelovati, sicer pa je navedel, da enostavne in nezapletene situacije še rešuje ustrezno, se ustrezno samooskrbuje in tudi skrbi za šolajočega sina, pozna vrednost denarja in ne kaže, da bi bila s kom v odkritem sporu ali da bi koga ogrožala.

6. Čeprav je sodišče prve stopnje izvedeniško mnenje povzelo v izpodbijanem sklepu (4. do 6. točka obrazložitve) in v 13. točki navedlo, da mu je v celoti sledilo, iz izreka odločbe izhaja, da je delno odvzelo poslovno sposobnost nasprotni udeleženki v širšem obsegu. Odvzem je namreč odredilo tudi v zvezi z razpolaganjem z denarnimi sredstvi do višine mesečnih življenjskih stroškov za poplačilo tekočih računov, v zvezi s sklepanjem pravnih poslov glede razpolaganja z nepremičnim premoženjem in večjimi denarnimi sredstvi, pa tudi za zastopanje pred sodnimi organi. Ker sodišče razlogov za odločitev o tako obsežnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke ni navedlo, pritožbeno sodišče tega sklepa ne more preizkusiti. Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede na naravo kršitve te pritožbeno sodišče namreč ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. V ponovljenem postopku bo sodišče moralo izhajati iz nove ureditve postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot jo urejata ZNP-1 in DZ, pri čemer bo moralo upoštevati načelo obveznega zaslišanja (61. člen ZNP-1), dodatno zaslišati postavljenega izvedenca in v postopek pritegniti osebo, ki bo imenovana za skrbnika. Pri določitvi obsega skrbnikovih nalog bo sodišče moralo upoštevati potrebe in koristi nasprotne udeleženke ter podrobno opredeliti posle, za katere bo potrebovala soglasje skrbnika oziroma njegovo dovoljenje.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Ob uvedbi postopka veljavni ZNP je sodišče pravilno uporabilo glede na prehodno določbo 216. člena ZNP-1.