Up-298/98

25. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe V. P. iz H., ki ga zastopa I. T., odvetnik v P. na seji senata dne 25. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba V. P. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 270/97 z dne 23. 7. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 611/96 z dne 27.11.1996 in sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 522/95 z dne 31.5.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je po pravnomočni sodbi dolžan izprazniti poslovne prostore in plačati zaostalo najemnino. Revizija zoper tako sodbo je bila zavrnjena.

2.Pritožnik trdi, da mu je s takimi sodbami kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ko to trditev utemeljuje, pa ponavlja svoj pogled na dejansko stanje in svojo interpretacijo materialnih zakonskih določb, s čimer v pravdi ni uspel.

Ponavlja tudi očitek, da ga sodišče kot stranke ni hotelo zaslišati, kar bi po njegovem zatrjevanju v obravnavanem primeru moralo storiti.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavi ali odpravi tako, da mu "bo zagotovljeno, da bo pred zakonom enak drugim, njegove pravice pa zavarovane enako kot pravice drugih".

4.V primeru sodnih sporov se pravica do enakosti iz 14. člena Ustave konkretizira kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ko gre za uporabo materialnega prava, pravica do enakega sodnega varstva ne more biti kršena že samo s tem, kako so sodišča pravno normo uporabila, in tudi ne s tem, da zaradi take uporabe stranka v pravdi ni uspela; za kršitev bi lahko šlo, če bi v obravnavanem primeru sodišča te norme uporabila (v škodo pritožnika) drugače, kot to store v drugih enakih primerih. Tega pa pritožnik niti ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, iz samega pravdnega spisa pa kaj takega tudi ne izhaja.

5.O kršitvi človekove pravice iz 22. člena Ustave bi bilo mogoče govoriti tudi, če bi bilo kršeno načelo kontradiktornosti kot eno od temeljnih načel pravdnega postopka. Na tako kršitev meri pritožnikov očitek, da ni bil zaslišan kot stranka in da sodišče o takem njegovem dokaznem predlogu ni odločilo. Toda ta očitek je neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni in pojasnjeni v izpodbijani sodbi Vrhovnega sodišča (izhajajo pa že iz določb drugega odstavka 264. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77 in kasnejši - ZPP), zato z njim ni mogoče utemeljiti trditve o kršitvi človekove pravice.

6.Za zatrjevane kršitve človekove pravice torej očitno ne gre, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude