Jedro

Jedro

Nobena izjema od uporabe Direktive 2003/88/ER ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači

Nobena izjema od uporabe Direktive 2003/88/ER ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati zneske, ki so za posamezni mesec razvidni iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka), v presežku je zahtevek iz naslova odrejene stalne pripravljenosti zavrnilo (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 1.746,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka).

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati zneske, ki so za posamezni mesec razvidni iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka), v presežku je zahtevek iz naslova odrejene stalne pripravljenosti zavrnilo (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 1.746,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka).

2.Toženka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper del navedene sodbe v točki I izreka (v delu, ki se nanaša na odrejeno stalno pripravljenost za vaje in usposabljanja) in posledično stroškovno odločitev v točki III izreka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do navedb o nepopolni tožbi, pomanjkljivi trditveni podlagi tožnika in obremenjenemu dokaznemu bremenu. Neutemeljeno je dokazno breme prevalilo na toženko. Toženki je bila onemogočena obramba. Izpodbijana odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da že sama narava sporne dejavnosti - vaje in usposabljanja - ni izvzeta od uporabe Direktive 2003/88/ES. Sodišče EU je državam članicam omogočilo izvzem vojaških dejavnosti. Toženka je bila dolžna dokazati, da je dejavnost izvzeta, pri čemer je nebistveno, kakšno delo je opravljal tožnik. Dokazala je, da za vaje in usposabljanja sistem rotacij ni primeren. Za drugačno ugotovitev je sodišče prve stopnje upoštevalo le tožnikovo izpoved. V tem delu se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče ne more presojati, koliko delovnih mest je sistemiziranih oziroma kakšna je formacija (VIII Ips 159/2005, Pdp 908/2022 - pravilno Pdp 908/2002). Tožnik je zagotavljal logistično podporo, ki je nujna za uspešno izvedbo vaj. Logistična podpora je delovala usklajeno z enoto, ki se je usposabljala. Rotacije bi imele negativen vpliv. Tožnik o delu na posameznem usposabljanju ni podal navedb. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo le njegovo izpoved in izpoved prič A. A. in B. B. Priča B. B. je izrecno izpovedal, da se je tožnik usposabljal. Njegovo izpoved je sodišče prve stopnje spregledalo oziroma jo je zmotno dokazno ocenilo, s čimer je storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zgolj pavšalno je navedlo, da so bila usposabljanja vnaprej načrtovana. Priča A. A. je potrdil, da rotacije na vajah niso mogoče. Na vajah so bili pripadniki izpostavljeni položajem, kot če bi vojska morala uresničiti svoje poslanstvo. Nujno je bilo, da je bil tožnik ves čas prisoten, načrtovanje delovnega časa bi škodovalo dobri izvedbi vaj. Tožnik se je usposabljal v okviru prevozov. Tako je izpovedal. Za prevoze je veljalo obrnjeno dokazno breme, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Izvedenih dokazov ni ocenilo. Sledilo je izpovedim tožnika in prič, ki nimajo strokovnega znanja. Ni se opredelilo do toženkinih navedb glede epidemije koronavirusne bolezni. Epidemija je zahtevala poseben režim dela. Razglasitev epidemije je splošno znano dejstvo, gre za izredne razmere. Zaradi pomanjkanja razlogov v sodbi je ta obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

2.Toženka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper del navedene sodbe v točki I izreka (v delu, ki se nanaša na odrejeno stalno pripravljenost za vaje in usposabljanja) in posledično stroškovno odločitev v točki III izreka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do navedb o nepopolni tožbi, pomanjkljivi trditveni podlagi tožnika in obremenjenemu dokaznemu bremenu. Neutemeljeno je dokazno breme prevalilo na toženko. Toženki je bila onemogočena obramba. Izpodbijana odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da že sama narava sporne dejavnosti - vaje in usposabljanja - ni izvzeta od uporabe Direktive 2003/88/ES. Sodišče EU je državam članicam omogočilo izvzem vojaških dejavnosti. Toženka je bila dolžna dokazati, da je dejavnost izvzeta, pri čemer je nebistveno, kakšno delo je opravljal tožnik. Dokazala je, da za vaje in usposabljanja sistem rotacij ni primeren. Za drugačno ugotovitev je sodišče prve stopnje upoštevalo le tožnikovo izpoved. V tem delu se sodbe ne da preizkusiti. Sodišče ne more presojati, koliko delovnih mest je sistemiziranih oziroma kakšna je formacija (VIII Ips 159/2005, Pdp 908/2022 - pravilno Pdp 908/2002). Tožnik je zagotavljal logistično podporo, ki je nujna za uspešno izvedbo vaj. Logistična podpora je delovala usklajeno z enoto, ki se je usposabljala. Rotacije bi imele negativen vpliv. Tožnik o delu na posameznem usposabljanju ni podal navedb. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo le njegovo izpoved in izpoved prič A. A. in B. B. Priča B. B. je izrecno izpovedal, da se je tožnik usposabljal. Njegovo izpoved je sodišče prve stopnje spregledalo oziroma jo je zmotno dokazno ocenilo, s čimer je storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zgolj pavšalno je navedlo, da so bila usposabljanja vnaprej načrtovana. Priča A. A. je potrdil, da rotacije na vajah niso mogoče. Na vajah so bili pripadniki izpostavljeni položajem, kot če bi vojska morala uresničiti svoje poslanstvo. Nujno je bilo, da je bil tožnik ves čas prisoten, načrtovanje delovnega časa bi škodovalo dobri izvedbi vaj. Tožnik se je usposabljal v okviru prevozov. Tako je izpovedal. Za prevoze je veljalo obrnjeno dokazno breme, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Izvedenih dokazov ni ocenilo. Sledilo je izpovedim tožnika in prič, ki nimajo strokovnega znanja. Ni se opredelilo do toženkinih navedb glede epidemije koronavirusne bolezni. Epidemija je zahtevala poseben režim dela. Razglasitev epidemije je splošno znano dejstvo, gre za izredne razmere. Zaradi pomanjkanja razlogov v sodbi je ta obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je tožniku, vojaku specialistu, prisodilo razliko v plači za čas, ko mu je bila odrejena stalna pripravljenost za vaje in usposabljanja. Pravilno je zavrnilo toženkina prizadevanja, pri katerih vztraja v pritožbi, da bi bila za to dejavnost oziroma za tožnika, ki jo je opravljal (čeprav se ni usposabljal in tudi ni bil dejanska logistična podpora), podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES), kar bi pomenilo, da mu je zakonito plačala (le) dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke, kot je določen v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS; drugi in tretji odstavek 46. člena KPJS).

4.Sodišče prve stopnje je tožniku, vojaku specialistu, prisodilo razliko v plači za čas, ko mu je bila odrejena stalna pripravljenost za vaje in usposabljanja. Pravilno je zavrnilo toženkina prizadevanja, pri katerih vztraja v pritožbi, da bi bila za to dejavnost oziroma za tožnika, ki jo je opravljal (čeprav se ni usposabljal in tudi ni bil dejanska logistična podpora), podana izjema od uporabe Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva 2003/88/ES), kar bi pomenilo, da mu je zakonito plačala (le) dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke, kot je določen v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS; drugi in tretji odstavek 46. člena KPJS).

5.Izpodbijana odločitev ni obremenjena z nobeno kršitvijo določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niti s kršitvami, ki jih neutemeljeno uveljavlja toženka v pritožbi.

5.Izpodbijana odločitev ni obremenjena z nobeno kršitvijo določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), niti s kršitvami, ki jih neutemeljeno uveljavlja toženka v pritožbi.

6.Tožnik je v tožbi podal navedbe v zvezi z odrejeno stalno pripravljenostjo, predlagal je dokaze in postavil konkreten zahtevek za plačilo 11.568,19 EUR s pripadki. Takšna tožba je bila popolna, saj je imela vse sestavine, določene v prvem odstavku 180. člena ZPP, in sklepčna, saj je iz podanih navedb, zakaj se pripravljenost na delo šteje v delovni čas (ker je bil ves čas na razpolago delodajalcu in je opravljal delo), izhajala utemeljenost zahtevka. Sklepčnost tožbe je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme.

6.Tožnik je v tožbi podal navedbe v zvezi z odrejeno stalno pripravljenostjo, predlagal je dokaze in postavil konkreten zahtevek za plačilo 11.568,19 EUR s pripadki. Takšna tožba je bila popolna, saj je imela vse sestavine, določene v prvem odstavku 180. člena ZPP, in sklepčna, saj je iz podanih navedb, zakaj se pripravljenost na delo šteje v delovni čas (ker je bil ves čas na razpolago delodajalcu in je opravljal delo), izhajala utemeljenost zahtevka. Sklepčnost tožbe je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme.

7.Toženka v pritožbi neresnično prikazuje, da tožnik za posamezne vaje oziroma usposabljanja (ter prevoze), za katere mu je bila odrejena stalna pripravljenost, ni podal navedb. V drugi pripravljalni vlogi z dne 27. 8. 2024, ki je bila vložena pred prvim narokom za glavno obravnavo, je za posamezni mesec opredelil, za katero dejavnost mu je bila odrejena pripravljenost. V tretji pripravljalni vlogi z dne 27. 11. 2024 je podal navedbe o svojem delu. Izrecno je opredelil, da je samo opravljal prevoze, varovanja in podobno, ter da sploh ni bil del vaj in usposabljanj.

7.Toženka v pritožbi neresnično prikazuje, da tožnik za posamezne vaje oziroma usposabljanja (ter prevoze), za katere mu je bila odrejena stalna pripravljenost, ni podal navedb. V drugi pripravljalni vlogi z dne 27. 8. 2024, ki je bila vložena pred prvim narokom za glavno obravnavo, je za posamezni mesec opredelil, za katero dejavnost mu je bila odrejena pripravljenost. V tretji pripravljalni vlogi z dne 27. 11. 2024 je podal navedbe o svojem delu. Izrecno je opredelil, da je samo opravljal prevoze, varovanja in podobno, ter da sploh ni bil del vaj in usposabljanj.

8.Toženka je bila tista, ki je bila dolžna (podati navedbe in) dokazati dejstva glede uveljavljanih izjem od uporabe Direktive 2003/88/ES, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje (točka 14 obrazložitve, v kateri se je opredelilo tudi do njenih navedb, da je vsa dejavnost oboroženih sil izvzeta). Dokaznega bremena ni nepravilno porazdelilo, pri čemer ni šlo za situacijo, kot jo ureja 215. člen ZPP (da na podlagi izvedenih dokazov ne bi moglo zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva), da bi sklepalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu. O tem, katera dejstva je štelo za dokazana, je odločilo, kot mu nalaga 8. člen ZPP, kar je jasno razvidno iz obrazložitve sodbe. Toženka mu v pritožbi neutemeljeno očita, da izvedenih dokazov ni ocenilo, saj hkrati argumentirano graja sprejeto dokazno oceno, ki je, ne le formalno pravilna, ampak tudi vsebinsko prepričljiva.

8.Toženka je bila tista, ki je bila dolžna (podati navedbe in) dokazati dejstva glede uveljavljanih izjem od uporabe Direktive 2003/88/ES, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje (točka 14 obrazložitve, v kateri se je opredelilo tudi do njenih navedb, da je vsa dejavnost oboroženih sil izvzeta). Dokaznega bremena ni nepravilno porazdelilo, pri čemer ni šlo za situacijo, kot jo ureja 215. člen ZPP (da na podlagi izvedenih dokazov ne bi moglo zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva), da bi sklepalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu. O tem, katera dejstva je štelo za dokazana, je odločilo, kot mu nalaga 8. člen ZPP, kar je jasno razvidno iz obrazložitve sodbe. Toženka mu v pritožbi neutemeljeno očita, da izvedenih dokazov ni ocenilo, saj hkrati argumentirano graja sprejeto dokazno oceno, ki je, ne le formalno pravilna, ampak tudi vsebinsko prepričljiva.

9.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo razlike v plači izčrpno obrazložilo z jasnimi razlogi, ki niso sami s seboj v nasprotju, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

9.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo razlike v plači izčrpno obrazložilo z jasnimi razlogi, ki niso sami s seboj v nasprotju, tako da jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

10.Toženka je za vaje in usposabljanja izrecno uveljavljala izjemi iz 1. in 2. alineje izreka sodbe Sodišča EU C-742/19 (operativno urjenje in takšna posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije ni primeren; izjeme je sodišče prve stopnje naštelo v točki 11 obrazložitve) ter po vsebini iz 4. alineje (da bi se sistem rotacij izvedel v škodo dobre izvedbe vojaške operacije v pravem pomenu besede, torej vaj). Navedbe o epidemiji koronavirusne bolezni je podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 10. 2024, vloženi na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer jih je prvenstveno povezala z odrejeno stalno pripravljenostjo za stražo. Te navedbe za vaje in usposabljanja ne morejo biti relevantne (in se zato sodišče prve stopnje do njih utemeljeno ni opredelilo), saj pripravljenost v tem primeru vojakom ni bila odrejena zaradi epidemije (kot izrednega dogodka).

10.Toženka je za vaje in usposabljanja izrecno uveljavljala izjemi iz 1. in 2. alineje izreka sodbe Sodišča EU C-742/19 (operativno urjenje in takšna posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije ni primeren; izjeme je sodišče prve stopnje naštelo v točki 11 obrazložitve) ter po vsebini iz 4. alineje (da bi se sistem rotacij izvedel v škodo dobre izvedbe vojaške operacije v pravem pomenu besede, torej vaj). Navedbe o epidemiji koronavirusne bolezni je podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 10. 2024, vloženi na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer jih je prvenstveno povezala z odrejeno stalno pripravljenostjo za stražo. Te navedbe za vaje in usposabljanja ne morejo biti relevantne (in se zato sodišče prve stopnje do njih utemeljeno ni opredelilo), saj pripravljenost v tem primeru vojakom ni bila odrejena zaradi epidemije (kot izrednega dogodka).

11.Izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES so določene alternativno, kot navaja sama toženka v pritožbi, in ne morejo biti podane vse hkrati.

11.Izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES so določene alternativno, kot navaja sama toženka v pritožbi, in ne morejo biti podane vse hkrati.

12.Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožnik na vajah in usposabljanjih ni usposabljal (operativno uril), da bi šlo za uveljavljano izjemo iz 1. alineje, ne temelji samo na njegovi izpovedi, kot neutemeljeno navaja toženka v pritožbi. Enako kot tožnik je izpovedal priča A. A., poveljnik oddelka. Priča B. B., poveljnik voda, ki ga je za zaslišanje predlagala toženka, je le za vajo Lipicanec, ki je bila januarja in februarja 2020, izpovedal, da so se, ko niso imeli drugega dela, tudi usposabljali. Sodišče prve stopnje v tem delu njegove izpovedi ni prezrlo, kot mu neutemeljeno očita toženka v pritožbi, niti je ni zmotno dokazno ocenilo (če sodišče določenega dokaza ne povzame v obrazložitev ali če ga zmotno dokazno oceni, ne gre za protispisnost, da bi bila podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). V tem delu priči B. B. pravilno ni verjelo, ker je bila njegova izpoved premalo konkretna in ker sta drugače izpovedala tožnik in priča A. A. Pri ugotavljanju, ali se je tožnik usposabljal, ne gre za strokovno vprašanje.

12.Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožnik na vajah in usposabljanjih ni usposabljal (operativno uril), da bi šlo za uveljavljano izjemo iz 1. alineje, ne temelji samo na njegovi izpovedi, kot neutemeljeno navaja toženka v pritožbi. Enako kot tožnik je izpovedal priča A. A., poveljnik oddelka. Priča B. B., poveljnik voda, ki ga je za zaslišanje predlagala toženka, je le za vajo Lipicanec, ki je bila januarja in februarja 2020, izpovedal, da so se, ko niso imeli drugega dela, tudi usposabljali. Sodišče prve stopnje v tem delu njegove izpovedi ni prezrlo, kot mu neutemeljeno očita toženka v pritožbi, niti je ni zmotno dokazno ocenilo (če sodišče določenega dokaza ne povzame v obrazložitev ali če ga zmotno dokazno oceni, ne gre za protispisnost, da bi bila podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). V tem delu priči B. B. pravilno ni verjelo, ker je bila njegova izpoved premalo konkretna in ker sta drugače izpovedala tožnik in priča A. A. Pri ugotavljanju, ali se je tožnik usposabljal, ne gre za strokovno vprašanje.

13.Izjema iz 2. alineje glede na toženkine navedbe sploh ne more biti podana, saj bi se lahko nanašala le na posebne vojaške dejavnosti, ki zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog povzročijo velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki, torej za vojake, ki bi bili posebej usposobljeni, kot so specialne enote, ali za naloge izjemnega pomena, za kar pri tožniku ni šlo. Sodišče prve stopnje tudi ni presojalo, koliko delovnih mest je sistemiziranih oziroma kakšna naj bo formacija, kot mu neutemeljeno očita toženka v pritožbi. Sklicuje se na sodno prakso v neprimerljivih primerih (sodba VS RS VIII Ips 159/2005 z dne 31. 1. 2006 in sodba VDSS Pdp 908/2002 z dne 27. 3. 2003, ki se obe nanašata na količnik za določitev osnovne plače po prejšnjem plačnem sistemu).

13.Izjema iz 2. alineje glede na toženkine navedbe sploh ne more biti podana, saj bi se lahko nanašala le na posebne vojaške dejavnosti, ki zaradi visoke usposobljenosti pripadnikov ali izjemne občutljivosti nalog povzročijo velike težave pri nadomeščanju z drugimi pripadniki, torej za vojake, ki bi bili posebej usposobljeni, kot so specialne enote, ali za naloge izjemnega pomena, za kar pri tožniku ni šlo. Sodišče prve stopnje tudi ni presojalo, koliko delovnih mest je sistemiziranih oziroma kakšna naj bo formacija, kot mu neutemeljeno očita toženka v pritožbi. Sklicuje se na sodno prakso v neprimerljivih primerih (sodba VS RS VIII Ips 159/2005 z dne 31. 1. 2006 in sodba VDSS Pdp 908/2002 z dne 27. 3. 2003, ki se obe nanašata na količnik za določitev osnovne plače po prejšnjem plačnem sistemu).

14.V primeru logistične podpore na vajah in usposabljanjih bi lahko bila podana izjema iz 4. alineje. Vendar je bilo tožnikovo delo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, drugačno, kot bi bilo v primeru dejanske logistične podpore, ko se vojaki prilagajajo potrebam in ritmu vaj. Toženka v pritožbi niti konkretizirano ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnik v posameznih mesecih (le) izvajal: prevoz materialnih sredstev na vajo, varovanje vadbišča in vzdrževanje tabora, prevoz kontejnerjev na mesto vaje, prevoz streliva; sodeloval je pri postavitvi tabora in podobno. Poleg tega je, kar sploh ni bilo povezano z vajami, ampak s predsedovanjem Evropski uniji, opravljal delo voznika udeležencev dogodkov. Za to delo tožnik ni izpovedal, kot neresnično prikazuje toženka v pritožbi, da bi se usposabljal; izpovedal je o usposabljanju v Nemčiji v februarju, pri čemer je bilo predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta.

14.V primeru logistične podpore na vajah in usposabljanjih bi lahko bila podana izjema iz 4. alineje. Vendar je bilo tožnikovo delo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, drugačno, kot bi bilo v primeru dejanske logistične podpore, ko se vojaki prilagajajo potrebam in ritmu vaj. Toženka v pritožbi niti konkretizirano ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnik v posameznih mesecih (le) izvajal: prevoz materialnih sredstev na vajo, varovanje vadbišča in vzdrževanje tabora, prevoz kontejnerjev na mesto vaje, prevoz streliva; sodeloval je pri postavitvi tabora in podobno. Poleg tega je, kar sploh ni bilo povezano z vajami, ampak s predsedovanjem Evropski uniji, opravljal delo voznika udeležencev dogodkov. Za to delo tožnik ni izpovedal, kot neresnično prikazuje toženka v pritožbi, da bi se usposabljal; izpovedal je o usposabljanju v Nemčiji v februarju, pri čemer je bilo predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta.

15.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bile pri tožniku rotacije mogoče oziroma da ne bi bile v škodo dobre izvedbe vaj in usposabljanj. Svoje ugotovitve ni utemeljilo le na dejstvu, da so bile vaje načrtovane, ampak je upoštevalo jasne izpovedi tožnika in prič A. A. ter B. B. S strani toženke predloženi pisni izjavi C. C. in D. D. se na tožnika ne nanašata, enako velja za ukaze, iz katerih je ugotovilo, za katere vaje je šlo. V pritožbi toženka del izpovedi priče A. A. jemlje iz konteksta oziroma ji pripisuje pomen, ki ga nima. Kot je jasno razvidno iz prepisa zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo z dne 19. 12. 2024, je izpovedal, da pripadnikov med vajo niso zamenjali, vendar je na vprašanje, ali bi rotacija vplivala na urjenje, izrecno odgovoril, da ne bi. To pa pomeni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da se sistem rotacij ne bi izvedel v škodo vaj.

15.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bile pri tožniku rotacije mogoče oziroma da ne bi bile v škodo dobre izvedbe vaj in usposabljanj. Svoje ugotovitve ni utemeljilo le na dejstvu, da so bile vaje načrtovane, ampak je upoštevalo jasne izpovedi tožnika in prič A. A. ter B. B. S strani toženke predloženi pisni izjavi C. C. in D. D. se na tožnika ne nanašata, enako velja za ukaze, iz katerih je ugotovilo, za katere vaje je šlo. V pritožbi toženka del izpovedi priče A. A. jemlje iz konteksta oziroma ji pripisuje pomen, ki ga nima. Kot je jasno razvidno iz prepisa zvočnega posnetka dela naroka za glavno obravnavo z dne 19. 12. 2024, je izpovedal, da pripadnikov med vajo niso zamenjali, vendar je na vprašanje, ali bi rotacija vplivala na urjenje, izrecno odgovoril, da ne bi. To pa pomeni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, da se sistem rotacij ne bi izvedel v škodo vaj.

16.V tožnikovemu primeru nobena izjema od uporebe Direktive 2003/88/ER ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo.

16.V tožnikovemu primeru nobena izjema od uporebe Direktive 2003/88/ER ni podana. Odrejena pripravljenost za vaje in usposabljanja se šteje v delovni čas in tožnika upravičuje do razlike v plači, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo.

17.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18.Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

18.Odločitev, da toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

Zveza:

Zveza: