Jedro

V predmetnem postopku je lahko tudi tožnik stranka, zgolj dejstvo, da v konkretni zadevi vloge ni podal skrbnik, ne more biti razlog za zavrženje tožnikove vloge. Sodišče meni, da v konkretni zadevi ni nobene ovire, da ne bi bilo mogoče obravnavati tožnikove vloge za odobritev pravnega posla. Ali je odobritev konkretnega pravnega posla v interesu varovanca ali ne, pa mora ugotoviti prvostopenjski organ in o tem odločiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Centra za socialno delo Kranj št. 583-3/1990 z dne 4. 4. 2011 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Center za socialno delo Kranj (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrgel vlogo (predlog) Odvetniške družbe A. v zvezi z odobritvijo pravnega posla (prodajne pogodbe) v upravni zadevi B.B. (st.) št. 583-3/1990 (skrbništvo). Iz obrazložitve je razvidno, da je navedena odvetniška družba predložila prvostopenjskemu organu dne 25. 3. 2011 predlog za odobritev pravnega posla. Iz obrazložitve predloga izhaja, da je tožnik kot stranka navedene odvetniške družbe v notarskem zapisu opr. št. SV 612/98 z dne 10. 12. 1998 s B.B. st. sklenil prodajno pogodbo za nakup nepremičnine, parc. št. 13/4 k. o. ... do 1/2. Ker navedena pogodba v notarskem zapisu ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila za prenos, skrbnica B.B. st. pa po podpisu pogodbe dovolila ni želela prostovoljno izdati in overiti, je tožnik zemljiškoknjižno dovolilo iztožil v sodnem postopku s sodbo opr. št. I P 577/2005 Okrožnega sodišča v Kranju, ki je postala pravnomočna 28. 5.2008. Predlog tožnika za vpis lastninske pravice na predmetni nepremičnini pa je bil zavrnjen, ker k predlogu za vpis ni bilo predloženo dovoljenje oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva. Tožnik je glede na zakonitost sklenjenega pravnega posla ter zaradi pasivnosti skrbnice B.B. (st.) predlagal, da prvostopenjski organ prične postopek za odobritev pravnega posla, ki je bil sklenjen za nepremičnino, parc. št. 13/4 k. o. ... do 1/2. 2. Prvostopenjski organ se sklicuje na 2. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka. Nadalje se sklicuje na tretji odstavek 189. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja oziroma sme v skladu s 191. členom navedenega zakona samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti varovančeve nepremičnine. Iz navedenih zakonskih določb prvostopenjski organ zaključuje, da center za socialno delo odloča o odobritvi pravnih dejanj skrbnika v zvezi z izrednim upravljanjem z varovančevim premoženjem (zgolj) na podlagi skrbnikovega zahtevka oziroma, da ne odloča o pravnih dejanjih skrbnika po uradni dolžnosti. Ker v konkretni zadevi ne gre za predlog, ki bi ga dal skrbnik oziroma oseba, ki ima položaj stranke v zadevi, in ker se upravna zadeva odobritve pravnega posla tudi ne vodi po uradni dolžnosti (v smislu zavarovanja javnega interesa), je prvostopenjski organ tožnikovo vlogo zavrgel. 3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je kot drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnilo, ker je menilo, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik zahteve za odobritev pravnega posla ne more podati ter da lahko zahtevo za odobritev predmetnega pravna posla poda le skrbnica.

4. Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep o zavrženju vloge. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št II Cp 4279/2010, ki je zavzelo stališče, da ima tožnik zakonsko možnost, da poda zahtevo za odobritev pravnega posla pri prvostopenjskemu organu. Sodišče je tako, sicer v pravdnem postopku, zavzelo stališče, da je tožnik upravičen predlagatelj postopka odobritve pravnega posla na podlagi določila 191. člena ZZZDR. V predmetni zadevi pa je omenjena zakonska določba drugače tolmačena, kar je tožniku povzročilo nastanek nerazrešljivega pravnega položaja. Tožnik še poudarja, da je tudi prvostopenjski organ v drugi - podobni zadevi zavzel drugačno stališče. Ne strinja se z zaključkom prvostopenjskega in drugostopenjskega organa v predmetni zadevi in meni, da organa mešata dve vprašanji in sicer vprašanje, kdo lahko vloži predlog za odobritev pravnega posla, in vprašanje interesov, ki se upoštevajo pri presoji odobritve pravnega posla. Dejstvo je, da mora pristojni center za socialno delo pri presoji odobritve pravnega posla vedno upoštevati samo koristi varovanca, ne glede na to, kdo vloži predlog za odobritev pravnega posla. Predmet odločanja v tem postopku je odobritev pravnega posla, ki ima poleg varovanca vsaj še eno pogodbeno stranko. Tudi ta pogodbena stranka ima neposredno in na zakon oprto korist, da prvostopenjski organ odloči o tem, ali je ravnanje skrbnika v skladu z interesi varovanca, in v primeru, če gre za takšno ravnanje, odobri določen pravni posel, v nasprotnem primeru pa odobritev zavrne. Glede na navedeno bi torej moral prvostopenjski organ tudi tožniku priznati status stranke v upravnem postopku. V konkretni zadevi se je pokazalo, da zmotno stališče prvostopenjskega organa lahko omogoči tudi skrbnikovo zlorabo pravic, ki jih ima varovanec. Res je, da ima tožnik odškodninski zahtevek zoper skrbnika, vendar tožnik meni, da je v konkretnem primeru v interesu obeh pogodbenih strank, da se ta pravni posel odobri. Dejstvo namreč je, da v tem primeru del kupnine še ni bil plačan in bi bil plačan v skladu z interesi varovanca, kot bi jih določil prvostopenjski organ v postopku odobritve. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

6. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 13. člena med drugim določa, da Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta (2. alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Ker gre v predmetni zadevi za procesni sklep, izdan v postopku izdaje upravnega akta, so izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, zaradi česar je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

7. Tožba je utemeljena.

8. V konkretni zadevi je predmet izpodbijanja sklep o zavrženju tožnikove vloge v zvezi z odobritvijo pravnega posla v upravni zadevi B.B. (st.). Izpodbijani sklep temelji na zaključku prvostopenjskega organa, ki mu pritrjuje drugostopenjski organ, da tožnik ne more podati zahteve za odobritev pravnega posla ter da lahko tako zahtevo poda le skrbnik. Navedeni zaključek po presoji sodišča ni pravilen.

9. V ZZZDZ je urejeno skrbništvo v šestem delu, iz katerega izhaja kakšen je namen skrbništva, kdo je lahko skrbnik, kakšne so naloge skrbnika (178. člen – 205. člen) ter urejeno skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (206. člen – 210. člen). Iz 187. člena ZZZDZ izhaja, da je skrbnik dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Iz tretjega odstavka 189. člena ZZZDZ, na katerega se pri svoji odločitvi sklicuje prvostopenjski organ, pa izhaja, da ne sme skrbnik brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. Po presoji sodišča navedene zakonske določbe ni mogoče razumeti na način, kot je to storil prvostopenjski organ, ki je na podlagi navedene zakonske določbe zaključil, da lahko poda predlog za odobritev pravnih dejanj v zvezi z izrednim upravljanjem z varovančevim premoženjem zgolj skrbnik ter je zato tožnikovo vlogo zavrgel na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Iz slednjega izhaja, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

10. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da je tudi tožnik v predmetnem postopku lahko stranka in da zgolj dejstvo, da v konkretni zadevi vloge ni podal skrbnik, ne more biti razlog za zavrženje tožnikove vloge. Sodišče meni, da v konkretni zadevi ni nobene ovire, da ne bi bilo mogoče obravnavati tožnikove vloge za odobritev pravnega posla. Ali je odobritev konkretnega pravnega posla v interesu varovanca ali ne, pa mora ugotoviti prvostopenjski organ in o tem odločiti. Njegova dolžnost pa je, da pri presoji ali so podani pogoji za odobritev pravnega posla upošteva koristi varovanca. Iz 191. člena ZZZDR izhaja, da sme skrbnik, med drugim, samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine.

11. Na podlagi povedanega izhaja, da izpodbijani sklep ni pravilen in zakonit, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Prvostopenjski organ bo v ponovljenem postopku moral obravnavati tožnikovo vlogo in presoditi ali so podani pogoji za odobritev pravnega posla, na katerega se zahteva nanaša. 12. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 350,00 EUR, ob upoštevanju 20% DDV pa je upravičen do povračila stroškov postopka v skupni višini 420,00 EUR.