Jedro

Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 19. 9. 2022 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 23. 8. 2022. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je laično pritožbo pravočasno vložil dolžnik. Navedel je, da je bila obravnavana izvršba v času podaje predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom že pravnomočno končana s sklepom o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 13. 5. 2022, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog upnika zavreči. Sam namreč nima nobenega podatka, da je upnik zoper sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 13. 5. 2022 vložil pritožbo. Napačna pa je tudi navedba sodišča prve stopnje, da je upnik podal predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom dne 1. 7. 2022, saj iz predloga izhaja, da je predlagatelj družba A. d.o.o., ki pa ni upnik v obravnavani zadevi. Smiselno je predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo to označil kot neutemeljeno in navedel, da je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na premičnine, zato je njegov predlog pravočasen. Pojasnil je, da je bil predlog res vložen v imenu družbe A. d.o.o. in ne v imenu upnika, kar pa je bila posledica pisne pomote, ki jo je upnik tudi ustrezno saniral. Predlagal je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je ob vpogledu v spis ugotovilo, da je bila v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 zoper dolžnika dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Upnik je 6. 3. 2020 podal predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter z rubežem in cenitvijo premičnin. Sodišče prve stopnje je s sklepom VL 50757/2019 z dne 14. 5. 2020 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem in cenitvijo premičnin, predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov pa je zavrnilo. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je bila izvršba z rubežem in cenitvijo premičnin pravnomočno ustavljena s sklepom VL 50757/2019 z dne 13. 5. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru II Ip 466/2022 z dne 18. 7. 2022. Upnik pa je predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem sedanjih in bodočih terjatev dolžnika, vložil 1. 7. 2022 in ga dopolnil oziroma popravil z vlogo z dne 4. 8. 2022. Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu ugodilo s sklepom VL 50757/2019 z dne 23. 8. 2022, zoper katerega je dolžnik nato vložil ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom.

6. Po določbi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Objektivna kumulacija izvršilnih sredstev je torej z ZIZ izrecno dovoljena, upnik pa lahko predlog za dovolitev izvršbe z novim ali dodatnim sredstvom izvršbe vloži vse do konca izvršilnega postopka.

7. Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine. Sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 13. 5. 2022 je namreč postal pravnomočen šele s sklepom Višjega sodišča v Mariboru II Ip 466/2022 z dne 18. 7. 2022, upnik pa je nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom predlagal 1. 7. 2022. V zvezi s tem je neutemeljeno zatrjevanje dolžnika, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom podal šele 4. 8. 2022. Res je sicer, da je v vlogi, ki jo je po pooblaščencu vložil 1. 7. 2022, bila očitno pomotoma napačno navedena firma upnika, kar pa je upnik popravil z vlogo z dne 4. 8. 2022, s katero je že vloženi predlog dopolnil tako, da je pravilno označil upnika. V nasprotju s podatki spisa je tudi pritožbena navedba, da dolžnik nima nobenega podatka, da je upnik zoper sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 13. 5. 2022 vložil pritožbo. Iz elektronskega vpisnika namreč izhaja, da je bila dolžniku pritožba upnika z dne 25. 5. 2022 v odgovor vročena 27. 6. 2022, 9. 8. 2022 pa mu je bil vročen tudi sklep višjega sodišča, s katerim je bilo odločeno o pritožbi.

8. Po obrazloženem se kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pravočasen in dovoljen, dolžnikov ugovor pa, glede na to, da tudi ni zatrjeval nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kar pritožbeno niti ni sporno, neutemeljen.

9. Ker pritožbeni preizkus tudi ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče druge stopnje je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik je v odgovoru na pritožbo priglasil pritožbene stroške, vendar jih mora nositi sam. Odgovor na pritožbo glede na njegovo vsebino ni z ničemer prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji in torej ni bil potreben za postopek, zaradi česar pritožbenih stroškov upnika ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).