Jedro

Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki K., d. o. o. ‒ v stečaju, Ljubljana, povrniti pravdne stroške v znesku 2.225,28 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna prvo toženi stranki v roku 15 dni povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude za zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila.

IV. Drugo tožena stranka K., d. o. o. ‒ v stečaju, Ljubljana, je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 96,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje umik tožbe z dne 21. 4. 2021 vzelo na znanje in postopek ustavilo (I. točka izreka), sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki L., d. o. o., povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.299,21 EUR, toženi stranki K., d. o. o. – v stečaju, pa pravdne stroške v znesku 4.443,24 EUR, obema v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila (II. točka izreka) ter zavrnilo zahtevo tožeče stranke za vračilo sodne takse (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa, s katero je prvostopenjsko sodišče odločilo o stroških postopka, se je pritožila tožeča stranka smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da bo pravilno odmerilo pravdne stroške toženih strank, ki jih je dolžna povrniti tožeča stranka oziroma podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov, specificiranih na stroškovniku.

3. Na pritožbo sta odgovorili obe toženi stranki. Prvo tožena stranka v svojem odgovoru na pritožbo pritožbi v celoti nasprotuje, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne ter izpodbijani sklep potrdi, zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov. Drugo tožena stranka pa v odgovoru na pritožbo navaja, da je v stroškovniku z dne 12. 5. 2021 pomotoma priglasila tudi stroške odgovora na tožbo, ki ga je vložila preko stečajnega upravitelja, zato je prvostopenjskemu sodišču predlagala, da v izogib pritožbenemu postopku o tem odloči s popravnim sklepom.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo tožena stranka je z vlogo z dne 13. 5. 2021 podala izjavo o umiku tožbe in priglasila stroške v okviru stroškovnika, ki se nahaja pri tej vlogi. Navedena vloga prvo tožene stranke se v spisu nahaja pod red. št. 37 (list. št. 121–123). Iz povratnice v spisu, pripete k tej redni številki, izhaja, da je bila vloga prvo tožene stranke z dne 13. 5. 2021 tožeči stranki vročena 27. 5. 2021. Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tožeča stranka v pritožbi (enako pa tudi v okviru vloge z dne 28. 5. 2021, za katero trdi, da je z njo sodišče opozorila, da stroškovnika ni prejela, red. št. 39 v spisu) z ničemer ni izkazala, da dejstva, ki izhajajo iz povratnice, niso resnična, saj za kaj takega ni predlagala nobenega dokaza. V pritožbi tožeča stranka zato neutemeljeno trdi, da stroškovnika, ki je del vloge prvo tožene stranke z dne 13. 5. 2021, ni prejela. Ne glede na navedeno pa tudi po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati.1 Pritožbeni očitek, da je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave oziroma da je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.

6. Prav tako je pritožba neutemeljena v delu, v katerem trdi, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem je sodišče prvo toženi stranki priznalo po 50 točk OT2 za dve vlogi, zaradi česar naj bi bil po stališču pritožbe izpodbijani sklep v tem delu neobrazložen in s tem obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če se namreč sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.3 Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke.4 Obrazložitev v izpodbijanem sklepu zato ni pomanjkljiva, saj je mogoče s pomočjo stroškovnika ugotoviti, da je sodišče prve stopnje na ta način prvo toženi stranki priznalo 50 točk za vlogo z dne 15. 4. 2021 in 50 točk za izjavo o umiku (vloga z dne 13. 5. 2021). S tem se izkaže pritožba v delu, s katerim je sodišče prve stopnje priznalo prvo toženi stranki L., d. o. o., stroške v višini 2.299,21 EUR, za neutemeljeno.

7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje drugo toženi stranki K., d. o. o. – v stečaju, Ljubljana, nepravilno priznalo 3000 točk za odgovor na tožbo, posledično pa je napačna tudi odločitev o priznanih materialnih stroških in odmerjenem DDV. Sodišče je namreč drugo toženi stranki za odgovor na tožbo priznalo 3000 točk. Ker je odgovor na tožbo drugo tožena stranka vložila po stečajnem upravitelju, ki je njen zakoniti zastopnik, in ne po pooblaščencu, ki bi bil odvetnik, ji stroški za odgovor na tožbo po OT ne gredo, saj ne gre za opravo odvetniških storitev. S tem se v svojem odgovoru na pritožbo strinja tudi drugo tožena stranka, saj sama navede, da je stroške za odgovor na tožbo priglasila pomotoma. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke v tem delu ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava odločilo, da gredo drugo toženi stranki le stroški v zvezi s prvo pripravljalno vlogo, tj. 3000 točk (1. tč. tar. št. 19 OT), posledično pa so nižji tudi materialni stroški in DDV, kot to pravilno opozarja pritožba, in sicer v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena OT znašajo 40 točk (2% do 1000 točk in 1% od 2000 točk), 22% DDV pa se prizna na tako odmerjene stroške, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR predstavlja skupaj znesek 2.225,28 EUR.

8. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki K., d. o. o. – v stečaju, Ljubljana, povrniti pravdne stroške v znesku 2.225,28 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo tudi o stroških, ki so nastali med pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ZPP). O pritožbenih stroških je sodišče odločilo na podlagi pritožbenega uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka s pritožbo v delu, v katerem se je nanašala na prvo toženo stranko ni uspela, zato je dolžna prvo toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR, kar predstavlja 375 točk za odgovor na pritožbo (1. tč. tar. št. 21 OT), 2% za materialne stroške in 22% DDV. Ker pa je tožeča stranka v celoti uspela v delu, v katerem se je njena pritožba nanašala na drugo toženo stranko, je pritožbene stroške tožeče stranke dolžna povrniti le drugo tožena stranka, in sicer v celoti. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki namreč priznalo le 96,00 EUR za sodno takso (ne pa tudi priglašenih 9,20 EUR za materialne izdatke, saj ti niso izkazani), obveznost za plačilo sodne takse (tudi po višini) pa bi nastala tudi, če bi se tožeča stranka pritožila le zoper stroškovni del, ki se nanaša na drugo toženo stranko. Tako odmerjene pritožbene stroške tožeče stranke v višini 96,00 EUR je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo drugo toženi stranki K., d. o. o. – v stečaju.

1 VSL sklep I Cp 2874/2014, VSL sklep II Cp 387/2017 idr. 2 Odvetniška tarifa – OT (Ur. l. 2/2015). 3 Prim. III Ips 34/2015 z dne 28. 11. 2017, 11. točka obrazložitve. 4 Da je tožeča stranka neutemeljeno trdila, da ji stroškovnik ni bil vročen, je pritožbeno sodišče že pojasnilo.