Jedro

V obravnavanem primeru že teče izvršba zaradi izterjave terjatve pred Okrajnim sodiščem v Radovljici in je upnica samo predlagala, da se izvršba nadaljuje z drugim sredstvom izvršbe. Po prvem odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločitev o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Obrazložitev

Upnica je pri Okrajnem sodišču v Radovljici predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila terjatve. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom pod opr. št. I 98/00170 dne 27.3.1998 dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari in s sklepom pod opr. št. I 170/98 z dne 2.7.1999 tudi z rubežem dolžnikove plače in nadomestil plače, ki jih prejema pri D. s.p. v B., dolžnikovih prejemkov iz naslova zavarovanja in drugih stalnih in občasnih denarnih prejemkov. Upnica je nato s predlogom za nadaljevanje izvršilnega postopka 16.4.2004 pred Okrajnim sodiščem v Radovljici predlagala še izvršbo z drugim izvršilnim sredstvom in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, cenitvijo in prodajo dolžnikovih nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 235 in 14 k.o... do celote. Tedaj je Okrajno sodišče v Radovljici pod opr. št. In 04/04-2 z dne 4.10.2004 sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o tej zadevi, ker je po prvem odstavku 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.

Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je sprožilo negativni kompetenčni spor. Meni, da je za odločanje o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe po tretjem odstavku 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju še vedno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici, saj se do konca izvršilnega postopka lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev izvršbe, še izvršba z drugimi sredstvi in je torej mogoča razširitev izvršbe oziroma naknadna kumulacija sredstev in predmetov izvršbe.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Sklep o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Radovljici temelji na določbi prvega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo), po kateri je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na nepremičnino krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Toda to velja za določitev krajevne pristojnosti o predlogu za izvršbo. V obravnavanem primeru pa že teče izvršba zaradi izterjave terjatve pred Okrajnim sodiščem v Radovljici in je upnica samo predlagala, da se izvršba nadaljuje z drugim sredstvom izvršbe. Po prvem odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločitev o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej.

Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ.