Jedro

V vlogi tožene stranke z dne 6. 4. 2011 jasno navedeni predlog tožene stranke, da sodišče opravi narok in po izvedbi vseh dokazov odloči o zadevi, je po presoji pritožbenega sodišča šteti za po toženi stranki izrecno izjavljeno voljo, da se narok opravi in s tem zahtevo stranke, da se narok opravi, kot je ta določena v citiranem drugem odstavku 454. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo izreklo: ”I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek v višini 1.751,14 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30. 12. 2010 dalje do plačila. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 309,72 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za izpolnitev dalje do plačila.” Tožena stranka po pooblaščencu sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporaba materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem sporu majhne vrednosti odločilo brez razpisa naroka.

Po določbi 454. člena ZPP lahko sodišče odloči brez razpisa naroka v sporu majhne vrednosti, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek), ali če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena istega zakona ni zahtevala (drugi odstavek).

Kot izhaja iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje v točki šest je sodišče prve stopnje odločilo brez razpisa naroka, ker je ugotovilo, da so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka citiranega člena ZPP tako tudi, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Pri tem je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj predlagala, da sodišče v primeru, da ne bo ugotovilo neutemeljenosti zahtevka opravi narok. Takšnega predloga tožene stranke pa sodišče ni štelo kot izrecno zahtevo, da se narok opravi.

Takšno odločitev sodišča prve stopnje tožena stranka utemeljeno pritožbeno izpodbija kot nepravilno in sodišču prve stopnje očita, da je to zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Kot pritožbeno navaja tožena stranka, je ta po pozivu sodišča ter pravočasno sporočila, in sicer v pripravljalni vlogi z dne 6. 4. 2011, da naj sodišče opravi narok v kolikor predhodno ne bo ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen. Sodišče bi zato, ker je ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke neutemeljen, po stališču tožene stranke moralo opraviti narok in sodbe ne bi smelo izdati kar na podlagi predloženih pisnih dokazov.

Pritožbene navedbe kot utemeljene sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pravočasni (po pozivu sodišča da naj tožena stranka sporoči ali zahteva izvedbo naroka za glavno obravnavo), v vlogi tožene stranke z dne 6. 4. 2011, jasno navedeni predlog tožene stranke, da sodišče opravi narok in po izvedbi vseh dokazov odloči o zadevi, je po presoji pritožbenega sodišča šteti za po toženi stranki izrecno izjavljeno voljo, da se narok opravi in s tem zahtevo stranke, da se narok opravi, kot je ta določena v citiranem drugem odstavku 454. člena ZPP. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je nesprejemljivo.

Sodišče prve stopnje bi zato ob ugotovitvi, da je dejansko stanje med pravdnima strankama sporno in da je tožena stranka predlagala oziroma zahtevala izvedbo naroka, ter da zato za izdajo odločbe brez razpisa naroka niso bile izpolnjene zakonsko določene predpostavke iz citiranega določila drugega odstavka 454. člena ZPP moralo razpisati narok in o zahtevku tožeče stranke odločiti po izvedenem dokaznem postopku. Ker tega ni storilo, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kot to utemeljeno zatrjuje tožena stranka, kar je postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijano sodbo razveljaviti ne da bi se spuščalo v presojo ostalih s pritožbo uveljavljanih pritožbenih razlogov in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/I ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok, izvesti dokazni postopek in šele nato odločiti o tožbenem zahtevku.