Jedro

V zvezi s trditvami storilca, da mu odločba nikoli ni bila vročena in ni bil seznanjen s konkretnim postopkom avstrijskega prekrškovnega organa, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz k potrdilu iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ priložene fotokopije vročilnice I (l. št. 12 spisa) izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu A. A. vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi naslov za vročanje.

Pri tem iz izpostavljene javne listine (vročilnica) izhaja, da je bila vročitev opravljena dne 7.9.2022. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije ter da se zoper njo ni mogel izjasniti, storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.

Prav tako ne more uspeti z navedbo, da podpis na vročilnici ni njegov in da je bil tistega dne v službi ter zato pošte sploh ni mogel prevzeti. Dejstva, da je bila vročilnica podpisana z njegovim imenom in priimkom ter podpisom, namreč ne more izpodbiti z dokazi, ki jih je predložil, t.j. z izpisom evidence o delovniku, saj bi lahko nepristnost podpisa dokazal le s postavitvijo izvedenca za forenzično preiskovanje pisav, česar pa storilec ni predlagal. Ker pa iz vročilnice izhaja, da je bila vročitev opravljena 7.9.2022, in da je vročilnico podpisal A. A., je bil torej slednji obveščen o pravici izpodbijanja odločbe in o rokih za takšno pravno sredstvo, česar v ustreznih rokih ni zahteval. Zato o kršitvi pravice do obrambe, ki jo storilec smiselno uveljavlja v pritožbi, ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji - Bezirkshauptmannschaft Leibnitz BHLB/610220033520/2022 z dne 2.9.2022, ki je postala pravnomočna dne 22.9.2022, izdana zoper storilca: A. A., EMŠO ..., rojen ... v ..., stalno prebivališče ..., državljanstvo Republike Slovenije, prizna in izvrši, ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega za šest prekrškov po določilih Zakona o motornih vozilih, zaradi ne zagotovitve skladnosti vozila z določili Zakona o motornih vozilih in sicer za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 83. členom, za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 1. odstavkom 19. člena, za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 1. odstavkom 19. člena, za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 6. odstavkom 19. člena, za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 1. odstavkom 18. člena in za prekršek po 1. odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih v zvezi s 4. odstavkom 14. člena, zato je na podlagi 1. odstavka 134. člena Zakona o motornih vozilih dolžan poravnati denarno sankcijo globo višini 70,00 EUR, 50,00 EUR, 50,00 EUR, 30,00 EUR, 50,00 EUR in 50,00 EUR, kar znese skupaj 300,00 EUR, skladno s priloženim plačilnim nalogom v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa na račun Okrajnega sodišča v Celju. Če denarne sankcije v navedenem roku ne bo plačal, se bo le ta izterjala prisilno ter sklenilo, da lahko po poteku tega roka storilec pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo.

2.Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje ter pri tem navaja, da odločba avstrijskega organa ni mogla postati pravnomočna in ne izvršljiva, saj mu ta ni bila nikoli vročena in tako ni bil nikoli seznanjen s konkretnim prekrškovnim postopkom in se ni mogel izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah pri odločanju o njegovi odgovornosti za prekrške. Na poziv sodišča je odgovoril, da podpis na vročilnici ni njegov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona, pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5.V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1, ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6.Iz opisa dejanj v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil sankcioniran, ker dne 31. 8. 2022 ob 14.50 uri v kraju ... (cesta B67, cestni kilometer 88,8), v smeri ..., kot registrirani lastnik vozila z reg. številko ..., ni zagotovil skladnosti vozila z določili določili Zakona o motornih vozilih in je s tem storil šest prekrškov, saj je vozilo s s strani voznika B. B. vleklo tuje priklopno vozilo, pri katerem zadaj ni bila pritrjena registrska tablica po tretjem odstavku 49. člena KFG, na priklopnem vozilu ni deloval zadnji levi smerokaz, ni deloval zadnji desni smerokaz, ni delovala lučka za registrsko tablico, ni delovala desna zavorna luč in ni delovala desna zadnja luč na priklopniku, s tem pa je storil 6 prekrškov po zgoraj citiranih določilih KFG, zaradi česar mu je bila na podlagi 1. odstavka 134. člena KFG izrečena denarna sankcija globa višini 70,00 EUR, 50,00 EUR, 50,00 EUR, 30,00 EUR, 50,00 EUR in 50,00 EUR, kar znese skupaj 300,00 EUR.

7.V zvezi s trditvami storilca, da mu odločba nikoli ni bila vročena in ni bil seznanjen s konkretnim postopkom avstrijskega prekrškovnega organa, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz k potrdilu iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ priložene fotokopije vročilnice I (l. št. 12 spisa) izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu A. A. vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi naslov za vročanje.

8.Pri tem iz izpostavljene javne listine (vročilnica) izhaja, da je bila vročitev opravljena dne 7.9.2022. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije ter da se zoper njo ni mogel izjasniti, storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.

9.Prav tako ne more uspeti z navedbo, da podpis na vročilnici ni njegov in da je bil tistega dne v službi ter zato pošte sploh ni mogel prevzeti. Dejstva, da je bila vročilnica podpisana z njegovim imenom in priimkom ter podpisom, namreč ne more izpodbiti z dokazi, ki jih je predložil, t.j. z izpisom evidence o delovniku, saj bi lahko nepristnost podpisa dokazal le s postavitvijo izvedenca za forenzično preiskovanje pisav, česar pa storilec ni predlagal. Ker pa iz vročilnice izhaja, da je bila vročitev opravljena 7.9.2022, in da je vročilnico podpisal A. A., je bil torej slednji obveščen o pravici izpodbijanja odločbe in o rokih za takšno pravno sredstvo, česar v ustreznih rokih ni zahteval. Zato o kršitvi pravice do obrambe, ki jo storilec smiselno uveljavlja v pritožbi, ni mogoče govoriti.

10.Glede na vse navedeno ni nobenega dvoma o tem, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

11.Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1, pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12.Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Zveza:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2007) - ZSKZDČEU - člen 3, 186

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.