Jedro

Iz 24. člena ZBPP izhaja, da je podlaga za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je zadeva očitno nerazumna. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.

Pravdno sodišče je res, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, a le, kot pravi 14. člen ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pa še ne daje odgovora na vprašanje, ali je tožbeni zahtevek utemeljen po vseh postavkah in po višini.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 141/2014-6 z dne 4. 2. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, št. P 148/2013. V predmetni zadevi je Vesna Hodak vložila tožbo zoper tožnika zaradi plačila odškodnine v višini 3.000,00 EUR in sicer 200,00 EUR za telesne bolečine, 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena, 300,00 EUR za duševne bolečina zaradi okrnitve svobode in drugih osebnostih pravic, 1.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti in 1.000,00 EUR za pretrpljeni strah. Tožbi je priložila pravnomočno kazensko sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah, št. I K 92886/2010 z dne 10. 3. 2011, s katero je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) na škodo tožnice in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 12686/2011 z dne 5. 7. 2011, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ na škodo tožnice. Tožniku je bila tudi izrečena prepoved približevanja tožnici. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), z obrazložitvijo, da obstoji večja verjetnost, da bo sodišče razsodilo v prid tožnici iz predmetne pravde, kot pa prosilcu.

Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v navedenem postopku, zato ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem se sklicuje na 14. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. S kazensko pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik v obdobju od 23. 10. 2010 do 6. 3. 2011 v družinski skupnosti s tožnico grdo in ponižujoče ravnal, jo zmerjal in grozil, da jo bo ubil ter jo z nasilnim ravnanjem spravljal v podrejeni položaj, dne 9. 7. 2010 pa je tožnico klofnil po obrazu in ji grozil, da jo bo ubil. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je s tem podan obstoj protipravnega ravnanja kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti. Zaradi takšnega ravnanja je tožnica utrpela škodo, podana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem prosilca in nastalo škodo. Izkustveno je povsem sprejemljivo, da so v kazenski sodbi ugotovljena ravnanja prosilca pri tožnici povzročila strah ter telesne in duševne bolečine. Ker je podan obstoj vseh treh predpostavk odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati tožnica, je ocena organa za brezplačno pravno pomoč, da obstoji večja verjetnost, da bo sodišče razsodilo v prid tožnici, kot pa prosilcu.

Tožnik se v vloženi tožbi z odločitvijo organa za brezplačno pravno pomoč ne strinja. Meni, da samo zaradi kazenskih sodb še ni mogoče napraviti zaključka, da nima nobenih izgledov za uspeh v postopku za odškodnino. Meni, da zahtevku lahko nasprotuje vsaj glede višine odškodnine in tako vtoževani znesek zniža, to pa je lahko 50 % uspeha. Pri tem lahko zahtevek izpodbija tudi glede obsega škode, ki jo mora tožnica šele dokazati s sodnim izvedencem. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da mu bo zgolj zato, ker je obsojen za kaznivo dejanje, v celoti naloženo v plačilo vse, kar tožnica zahteva. V pravdni zadevi nastopa kot tožena stranka in se je zato prisiljen braniti, to pa lahko počne le s strokovno obrambo. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdnem postopku, v katerem je udeležen kot tožena stranka. Tožnica v tej pravdni zadevi tožnika toži za plačilo odškodnine, tožbi pa je priložila tudi dve kazenski sodbi, s katerima je bil tožnik obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in nasilja v družini. Pravdno sodišče je res, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, a le, kot pravi 14. člen ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pa še ne daje odgovora na vprašanje ali je tožbeni zahtevek utemeljen po vseh postavkah in po višini. Tožnik pa v tožbi zatrjuje prav to, namreč da je tudi na njegovi strani podan izgled za uspeh, saj lahko vtoževani znesek bistveno zniža. Vprašanje obsega in višine nastale škode je najprej dejansko vprašanje, katerega bo treba razjasniti in ugotoviti v dokaznem postopku, nato pa glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno pravo. Sodišče se tukaj ne spušča v presojo, v kolikšnem deležu od vtoževanega zahtevka utegne uspeti ena ali druga stranka, saj je to glede na zgodnjo fazo pravdnega postopka tudi nemogoče. Iz 24. člena ZBPP pa izhaja, da je podlaga za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je zadeva očitno nerazumna. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 357/2013).

Po presoji sodišča je torej organ za brezplačno pravno pomoč napačno ocenil okoliščine iz 24. člena ZBPP, s tem pa je napačno uporabil materialno pravo. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1).