Jedro

S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova. To velja tudi za upravni spor, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

Odločanje o odpisu zapadlih terjatev iz naslova članarine je v pristojnosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V upravnem sporu o zakonitosti sklepa o davčni izvršbi ugovora slabega premoženjskega stanja ni mogoče z uspehom uveljavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo neplačane članarine na podlagi odločbe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije št. 0166-2012-11196 z dne 6. 3. 2013, ki je postala izvršljiva 14. 3. 2013, v znesku 360,00 EUR in stroškov izdaje tega sklepa v znesku 25,00 EUR, z rubežem denarnih sredstev na računu tožnika pri banki A. d.d. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 498-2-218/2014-2 z dne 10. 10. 2014 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Tudi v tožbi navaja, da davčnega dolga ni zmožen poravnati, ker kot gradbeno podjetje nima sredstev niti za najnujnejše potrebe preživetja, kaj šele za plačilo članarine Obrtno-podjetniški zbornici, katere član ni nikoli želel postati. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi njegovo pravilnost in zakonitost potrdi pritožbeni organ, in z razlogi, s katerimi obrazloži zavrnitev pritožbenih ugovorov.

Tožbene navedbe so vsebinsko enake pritožbenim. Kot tožniku pravilno pojasni davčni organ druge stopnje, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru izvršljiva odločba OPZS, zoper katero so dopustna pravna sredstva po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku in Obrtnega zakona. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.

Odločanje o odpisu zapadlih terjatev iz naslova članarine je v pristojnosti OPZS, pri kateri je, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov in tožbenih navedb, tožnik odpis že uveljavljal. Iz navedenih razlogov v upravnem sporu o zakonitosti sklepa o davčni izvršbi slabega premoženjskega stanja ni mogoče z uspehom uveljavljati.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbenim ugovorom pa sodišče glede na zakonsko ureditev, ni moglo slediti, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji.