Jedro

Stanovanje v novozgrajeni stanovanjski hiši, ki je 20 km oddaljena od centra Ljubljane, predstavlja primerno stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja st. razmer imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je zahtevala, da mora tožena stranka z njo skleniti prodajno pogodbo za stanovanje št. 9 v prvem nadstropju stanovanjske hiše ... v Ljubljani in sicer za kupnino v znesku 623.946,00 SIT, ker bo sicer tako pogodbo nadomestila sodba. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 900,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje obširno opisal, zakaj bi se razmere s preselitvijo v hišo bistveno poslabšale. Po določbi 1. odstavka 60. člena ZSR stanodajalec lahko odpove imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje le v primeru, če ima imetnik stanovanjske hiše v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje kot posamezen del stavbe, to stanovanje pa mora biti tudi primerno. Primerno stanovanje pa je le tisto stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja. V konkretnem primeru pa pomenijo oddaljenost stanovanjske hiše, tožnikov deljen delovni čas in zdravstveno stanje tožnikove žene, ki v stanovanju nujno potrebuje telefon, tega pa v hiši ni, okoliščine, ki preprečujejo preselitev v stanovanje, ki je v hiši, saj bi se s preselitvijo v to stanovanje razmere bistveno poslabšale. Reviziji naj se ugodi, sodba sodišča druge stopnje razveljavi, zadeva pa vrne temu sodišču v novo odločanje. Podrejeno naj se razveljavi tudi sodba sodišča prve stopnje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija tožeče stranke vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Iz ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP), izhaja: - da je tožnik skupaj z ženo zgradil stanovanjsko hišo z namenom, da se vanjo skupaj z vsemi uporabniki stanovanja preseli; - da do preselitve v zgrajeno stanovanjsko hišo ni prišlo zaradi trenutne zakonske krize, do katere je prišlo zaradi resnejših nesoglasij med tožnikom in njegovo ženo; - da je novozgrajena stanovanjska hiša kompletno opremljena z električno napeljavo, vodovodom, kanalizacijo in centralnim ogrevanjem; - da je poleg hiše vrt, ki ga tožnik skupaj z ženo obdeluje; - da tožnik prostore v stanovanjski hiši že sedaj občasno uporablja; - da je novozgrajena hiša dvostanovanjska. Stanovanje v mansardnem delu zaseda tožnikov starejši sin stanovanje v pritličju, ki je po površini nekoliko večje od stanovanja na katerem je tožnik imetnik stanovanjske pravice, pa je prazno in opremljeno v tolikšni meri, da tožnik, njegova žena in mlajši sin v njem občasno tudi prespijo. Za nemoteno uporabo je potrebno v tem stanovanju montirati le še pohištvo in svetila; - da so prometne povezave med krajem v katerem hiša stoji in Ljubljano, v kateri sta tožnik in žena zaposlena, ugodne, saj vozijo avtobusi vsakih 30 minut, poleg tega pa je tožnik tudi lastnik osebnega avtomobila znamke Yugo; - da je razdalja med krajem, v katerem hiša stoji, in centrom Ljubljane 20 km.

Ob upoštevanju navedenih dejanskih ugotovitev je tudi po mnenju revizijskega sodišča materialnopravno pravilna odločitev nižjih sodišč, da predstavlja stanovanje v pritličju novozgrajene stanovanjske hiše primerno stanovanje v skladu z 7. členom ZSR. Po 1. odstavku 7. člena ZSR se za primerno stanovanje šteje stanovanje, ki ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja. V obravnavanem primeru pa o tem, da bi se kljub dejstvu, da v hiši ni telefona in da znaša oddaljenost stanovanja v novi hiši 20 km od centra Ljubljane, razmere poslabšale, ni mogoče govoriti. Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejstev, ki sta jih ugotovili nižji sodišči in ki jih je revizijsko sodišče v tej odločbi tudi povzelo, pa zlasti ni mogoče govoriti o bistvenem poslabšanju v smislu 1. odstavka 7. člena ZSR. Zato je v tej zadevi uporaba 1. odstavka 60. člena ZSR materialnopravno pravilna in iz tega razloga revizija tožeče stranke neutemeljena.

V čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tožeča stranka v reviziji ni navedla. Glede teh kršitev je postavila le pavšalno in neobrazloženo trditev. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče obravnava le, če jih vlagatelj revizije izrečno ali vsebinsko navede v razlogih revizije (386. člen ZPP). Tožeča stranka tega ni storila. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) le, ali nista nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve zagrešili bistveno kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in pri tem ugotovilo, da nižji sodišči te absolutne bistvene kršitve ZPP nista zagrešili.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).