Jedro

Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 270,00 EUR v roku 30 dni od prejema te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženega V.Z. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.300,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, naložilo pa mu je tudi dolžnost plačila sodne takse v znesku 180,00 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča zagovornica obdolženega, odvetnica A.Z., vlaga pritožbo iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja obdolžencu očitanega prekrška, zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in zaradi odločitve o sankcijah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da pritožba pritožnice ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena v povezavi z osmim in desetim odstavkom 107. člena ZPrCP, ker je kot udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, saj je po opravljenem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepoznal znak oziroma simptom, ki je posledica vpliva prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, odrejeni strokovni pregled odklonil. 5. Pritožba poudarja, da policist postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, ni opravil, da znaki, ki bi naj bili podlaga za sum vožnje pod vplivom prepovedanih substanc vpisanih v Zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo (v nadaljevanju Zapisnik) pri storilcu niso obstojali, da storilcu, ki je sicer opravil hitri test, rezultat hitrega testa ni bil pokazan, zato ni obstojal utemeljen sum, da je storilec vozil pod vplivom prepovedanih substanc, ter da zato posledično odredba za strokovni pregled ni bila zakonita. Sodba sodišča prve stopnje o nasprotnem, torej, da je obdolženemu bil zakonito odrejen strokovni pregled, ne vsebuje razlogov, saj ne pojasni, zakaj je izpoved policistov prepričljiva in se ne opredeli do vsebine Zapisnika ter ne pojasni, na kateri razlog opira zakonitost odredbe, ali je to ugotovitev znakov v preliminarnem postopku (upočasnjena reakcija zenic, pordele oči) ali zatrjevano pozitiven hitri test. Sodba sodišča prve stopnje je zato v teh delih obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 6. Pritožba pravilno poudarja, da je bistveni element za zakonitost tovrstne odredbe za strokovni pregled ugotovitev obstoja suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu preizkušanca. Sedmi odstavek 107. člena ZPrCP določa, da sme policist zaradi ugotovitve ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali prepisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.

7. Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.

8. Prvostopenjsko sodišče namreč pravilno navaja, da v skladu s sodno prakso zadošča, da se vsaj z eno od predhodnih faz potrdi razlog za sum, da voznik vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu namreč (Pravilnik) v 7. členu določa, da policist udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, če vsaj z eno od predhodnih faz potrdi razlog za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Razlogi za sum obstojajo, če udeležencu cestnega prometa oči drgetajo, če so pordele, vodene, motne ali kako drugače odstopajo od normalnega izgleda ali če pogled ni usmerjen k izbrani točki ali če velikost zenic odstopa od normalne ali reakcija zenic na svetlobo ni takojšnja.

9. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da prvostopenjsko sodišče kot razlog za sum, da je bil obdolženec kot udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, utemeljeno šteje dejstvi, da je bilo v izvedenem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov ugotovljeno, da so bile obdolženčeve oči pordele, reakcija zenic na svetlobo pa ni bila takojšnja, kar tudi izhaja iz točke 3 obrazložitve izpodbijane sodbe. Ni nejasno, kot poskuša prikazati pritožnica, na kaj prvostopenjsko sodišče opira razlog za zaključek, da je bil obdolžencu strokovni pregled zakonito odrejen, ali na dejstvo, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, izgled oči pa pordel, ali na rezultat hitrega testa, saj je po oceni pritožbenega sodišča popolnoma jasno, da prvostopenjsko sodišče šteje za dokazano, da je bila podlaga za odreditev strokovnega pregleda upočasnjena reakcija obdolženčevih zenic ter pordelost oči, med tem ko prvostopenjsko sodišče zgolj pojasnjuje, da je po mnenju sodišča pomotoma iz Zapisnika izpadel rezultat hitrega testa glede na dejstvo, da oba policista pojasnjujeta, da je bil hitri test pozitiven, vendar prvostopenjsko sodišče dokazne ocene za zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito, na rezultat hitrega testa ne opira.

10. Posledično zato okoliščine, ki jih pritožnica navaja v pritožbi in se nanašajo na izvedbo hitrega testa, za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo. Razlog za sum in s tem podlaga za odreditev zakonitega strokovnega pregleda obstoja prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu obdolženca je bil ugotovljen v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov in ne kot rezultat hitrega testa. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje odločilne razloge o tem, zakaj je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.

11. Pritožba tudi poudarja, da prvostopenjsko sodišče izpovedi obeh kot prič zaslišanih policistov ni konkretno dokazno ocenilo, da so v njunih izpovedih odstopanja, nepravilnosti in neskladja, ter da ni jasno, kdo je opravil postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov in kdo hitri test oziroma, ali je v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov sploh bilo ugotovljeno, da je bila reakcija zenic na osvetlitev upočasnjena.

12. V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da je dokazna ocena sodbe sodišča prve stopnje sicer skopa, vendar zadošča. Res je, da pritožba pravilno opozarja na določena neskladja med izpovedbama obeh v postopku zaslišanih prič, policista M.K. in policistke K.Z., vendar se njuni izpovedbi glede bistvenih dejstev ne razhajata tako, da bi bilo mogoče podvomiti v zaključek, da je med postopkom za prepoznavo znakov oziroma simptomov bilo ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena in izgled oči pordel. Tako je med drugim kot priča zaslišan policist M.K. izpovedal, da je pri obdolženem med pregledom bila uporabljena lučka, zato, da je videl reakcijo oči, kar kaže, da je pregledal reakcijo zenic na osvetlitev, kar je tudi povedala kot priča zaslišana policistka K.Z. Da je bila reakcija obdolženčevih zenic na osvetlitev upočasnjena, izhaja tudi iz Zapisnika, ki mu sicer pritožba jemlje verodostojnost, saj ga obdolženi ni podpisal. 13. A pritožbeno sodišče opozarja, da je tudi nepodpisani zapisnik, sestavljen v skladu z 80. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), javna listina, zoper katero je dovoljeno dajati pripombe do zaključka sestavljanja zapisnika, kar pa obdolženi ni storil, saj pripomb na Zapisnik ni dal, izjavil je le, da ne želi podpisati oziroma, da ne bo podpisal (navedba v Zapisniku). Na tej podlagi zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v zapis v Zapisniku, da je imel obdolženi pordele oči in da je bila njegova reakcija zenic na osvetlitev upočasnjena. Posebnih razlogov, zakaj je prvostopenjsko sodišče sledilo navedbam Zapisnika, zaradi njegovega značaja javne listine, zato ni bilo dolžno navajati.

14. Obdolženi je predložil fotografijo, s katero je želel izkazati, da ni imel pordelih oči, kateri prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo. Tudi po stališču pritožbenega sodišča fotografija zaradi poteka časa ne more biti verodostojna, posnela naj bi jo obdolženčeva mama, kot je izpovedala, šele takrat, ko se je obdolženi peš vrnil iz zdravstvenega doma domov.

15. Res je, da prvostopenjsko sodišče ni podrobneje dokazno ocenilo izpovedi kot priče zaslišane obdolženčeve mame, vendar to ni bilo potrebno, saj ni izpovedala dejstev, ki bi lahko odločilno vplivala na zaključek, ali je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.

16. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da sodba sodišča prve stopnje vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih pomembnih za zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled za ugotovitev obstoja suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu zakonito odrejen, zato sodba sodišča prve stopnje v uveljavljanih delih ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 17. Pritožbeno sodišče zato potrjuje, da prvostopenjsko sodišče obdolženemu utemeljeno očita storitev prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena v povezavi z osmim in desetim odstavkom 107. člena ZPrCP, tako v objektivnem, kot v subjektivnem smislu, saj obdolženi v zagovoru odklonitve strokovnega pregleda ne zanika, kot razlog odklonitve navaja le, da mu ta ni bil zakonito odrejen, kar pa izvedeni prvostopenjski dokazni postopek, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, ne potrjuje.

18. Za storjeni prekršek je v dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP predpisan izrek najnižje sankcije globe 1.200,00 EUR, kar pomeni, da je mogoče izreči globo v razponu do 5.000,00 EUR (prva alineja drugega odstavka 17. člena ZP-1). Prvostopenjsko sodišče je obdolženemu za storjeni prekršek izreklo globo v višini 1.300,00 EUR, kar je le nekoliko nad specialnim minimumom, kot obteževalno okoliščino pa je pravilno upoštevalo, da je obdolženi specialni povratnik (točka 5 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Izrečena globa zato po oceni pritožbenega sodišča ni previsoka. Prvostopenjsko sodišče je obdolženemu za storjeni prekršek utemeljeno izreklo tudi predpisano stransko sankcijo 18 kazenskih točk. 19. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom ZP-1, je pritožbo pritožnice na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

20. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilu prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 270,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8132 taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.