Jedro

Glede na določbe ZUT se v primeru neplačila upravne takse ta prisilno izterja. Posledica (morebitnega) neplačila upravne takse torej ni zavrženje vloge, za katero upravna taksa ni bila plačana, pač pa njena prisilna izterjava. ZUT namreč posledice zavrženja vloge, za katero upravna taksa ni plačana, ne določa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Župana Občine Trzin št. 0142-0001/2019-26 s 13. 11. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 516,67 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Pritožbeni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino pritožbo zoper odločbo prve stopnje št. 0142-0001/2019-20 z 21. 8. 2019, s katero je ta zavrnil tožničino vlogo za dovoljenje za poslovanje podružnične lekarne na območju Občine Trzin. V obrazložitvi navaja, da je ugotovil, da ob vložitvi pritožbe ni bila plačana upravna taksa za pritožbo v znesku 18,10 EUR, o čemer je bila tožnica poučena že v pouku o pravnem sredstvu. Dne 22. 10. 2019 je pritožbeni organ tožnico s pozivom pozval k plačilu navedenega zneska upravne takse v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga in jo hkrati poučil, da bo v nasprotnem primeru njena pritožba s sklepom zavržena kot nedovoljena. Ugotavlja, da tožnica kljub takšnemu pozivu po preteku 15 dnevnega roka takse ni plačala, zato je odločil, kot iz izreka izpodbijanega sklepa.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnica je najprej vložila tožbo zaradi molka organa, ki jo je po izdaji drugostopenjskega sklepa razširila na ta upravni akt (39. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-11). Z izpodbijanim sklepom se ne strinja ter navaja, da je odločitev nezakonita in nepravilna. Poudarja, da je upravno takso za vloženo pritožbo po pozivu toženke plačala 24. 10. 2019. V dokaz svojih trditev predlaga izvedbo več listinskih dokazov (tudi potrdilo o plačilu) ter zaslišanje strank. Meni pa tudi, da je toženka zmotno uporabila določbe 16. in 19. člena Zakona o upravnih taksah (ZUT), ki kot posledico neplačila takse ne določajo zavrženja pravnega sredstva, ampak njeno izterjavo. Sodišču tako predlaga, naj po izvedbi dokazov tožbi ugodi, izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva povrnitev svojih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijanega sklepa. Poudarja, da ji tožnica kljub vročenemu pozivu in plačilnemu nalogu ni sporočila, da je upravno takso plačala. Zato je štela, da upravna taksa ni bila plačana. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Stranki sta vložili tudi več vlog, v katerih vztrajata vsaka pri svojih stališčih.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 2. 9. 2021 sprejelo sklep I U 1851/2019-24a, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-12. Ugotovilo je namreč, da je v zadevi sporna pravilnost zavrženja tožničine pritožbe zaradi neplačila upravne takse, v zvezi s čimer so določbe ZUT jasne, dejansko stanje pa med strankama ni sporno. Tako je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

6. Pooblaščenca obeh strank na naroku za glavno obravnavo 12. 10. 2021 na izrecno vprašanje sodnice nista podala nobenih pripomb v zvezi s sestavo sodišča. **Glede datuma odločitve sodišča**

7. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa pooblaščencema obeh strank vročen 18. 10. 2021. To pomeni, da je, ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa3, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 26. 10. 2021. **Dokazni sklep**

8. Na naroku za glavno obravnavo 12. 10. 2021 je sodišče vpogledalo v vse listine, ki sta jih stranki predložili v tem upravnem sporu, to so priloge A2 do A14 in A16 do A25 ter B2 do B10. 9. Dokazni predlog za zaslišanje strank je tožničina pooblaščenka na naroku za glavno obravnavo umaknila. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

10. Tožba je utemeljena.

11. Med strankama je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju tožničine pritožbe zaradi neplačila upravne takse.

12. Po prvem odstavku 19. člena ZUT v primeru, če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora iz 16. člena tega zakona ali vloge za oprostitev iz 25. člena tega zakona, pristojni organ potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev. Po drugem odstavku te določbe ZUT se taksa prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov.

13. Glede na citirane določbe ZUT se v primeru neplačila upravne takse ta prisilno izterja. Posledica (morebitnega) neplačila upravne takse torej ni zavrženje vloge, za katero upravna taksa ni bila plačana, pač pa njena prisilna izterjava. ZUT namreč posledice zavrženja vloge, za katero upravna taksa ni plačana, ne določa. 14. Poleg tega tožnica zatrjuje in izkazuje (potrdilo o izvršenem plačilu upravne takse v višini 18,10 EUR - prilogi A4 in A13), da je predmetno upravno takso plačala. Sama nepredložitev potrdila pa prav tako ne more biti razlog za zavrženje vloge - v konkretnem primeru pritožbe.

15. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu v nasprotju z relevantnimi določbami ZUT, poleg tega je toženka tudi dejansko stanje (neplačilo upravne takse) napačno ugotovila. Zato je tožbi ugodilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstava te določbe ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati, da je tožnica upravno takso za pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Občine Trzin št. 0142-0001/2019-20 z 21. 8. 2019 plačala ter bo moral o pritožbi zoper navedeno prvostopenjsko odločbo odločiti po vsebini, torej meritorno.

**K II. točki izreka**

16. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

17. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, skladno s 4. členom Pravilnika povišani za 10%, saj je morala tožnica zadevo na poziv sodišča dodatno pojasnjevati, ter 22 % DDV (njena pooblaščenka je namreč zavezanka za ta davek), kar skupaj znaša 516,67 EUR.

18. Stroške je toženka tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

19. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZUS-1 mora organ, če med sodnim sodnim postopkom v primeru molka pozneje izda upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V takšnem primeru zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt (drugi odstavek te določbe). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek te določbe). 2 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 3 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.