Jedro

Nepravilno postopanje pooblaščenca za sprejem pisanj ni (subjektivno) opravičljiv vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za okoliščino na strani stranke, za katero sama odgovarja.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje potrdi. 2. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se zamudna sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 2.688.391,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1998 do plačila (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 113.970,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.4.(2000) do plačila (2. točka izreka), medtem ko vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo. Tožena stranka se je pritožila zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP/77 (glede na 1. odstavek 498. člena ZPP/99 pravilno: iz 1. odstavka 338. člena ZPP/99) in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje (glede na to da je izpodbijan sklep pravilno: z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek). Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov. Tožena stranka pa se je podredno pritožila tudi zoper zamudno sodbo. Uveljavljala je bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99 in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila toženi stranki tožba prvič vročena dne 14.2.2000, drugič (z ustreznim opozorilom v izogib izdaji zamudne sodbe) pa dne 17. (in ne 20.) 3.2000. Slednje namreč izhaja iz modre povratnice, ki je pripeta k tožbi. Tožena stranka je sicer zatrjevala, da naj bi ji bila tožba drugič vročena šele dne 20.3.2000, vendar ni (v smislu 6. odstavka 149. člena ZPP/99) zatrjevala, da naj bi bil na vročilnici netočno zapisan dan vročitve. Zato sodišče druge stopnje šteje, da je pravilno zapisan in da je bila tožba toženi stranki drugič vročena dne 17.3.2000, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožena stranka je tudi zatrjevala, da naj bi bila tožba drugič najprej vročena ETT, nato pa ETGA, ki sta obe na istem sedežu. Tudi če je bilo temu dejansko res tako, pa iz povratnice v spisu izhaja, da sta bili tako vročitev ETT kot ETGA opravljeni dne 17.3.2000. Tako se pokaže, da je rok za vložitev odgovora na tožbo (ki ga je bilo potrebno šteti od dne 17.3.2000) potekel dne 1.4.2000 oz. ob upoštevanju 4. odstavka 111. člena ZPP/99 dne 3.4.2000, kar pomeni, da je bil dne 4.4.2000 (priporočeno) vložen odgovor prepozen. Tožena stranka se je s tem v zvezi sicer sklicevala na napako kurirske službe (očitno pooblaščenca za sprejem pisanj), vendar je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da takšna napaka ne predstavlja opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena ZPP/99), ampak okoliščino na strani tožene stranke, za katero je sama odgovorna. Sicer pa bi zatrjevana napačna vročitev lahko bila kvečjemu pritožbeni razlog po 1. odstavku 339. člena v zvezi s 133. členom ZPP/99. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP/99 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter (zakonit in pravilen) sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje potrdilo (1. točka izreka). Pritožba zoper zamudno sodbo ni utemeljena. Tožena stranka je očitala prvostopnemu sodišču, da je ob izdaji zamudne sodbe zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99, vendar pri tem ni pojasnila, kateri od pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP/99 naj ne bi bil izpolnjen. Če pa bi šteli, da je (glede na navedbe v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje) uveljavljala, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor (1. točka 1. odstavka 318. člena ZPP/99), se pokaže, da ta očitek ni utemeljen. Tožena stranka je sicer zatrjevala, da ji je bil odgovor na tožbo namesto dne 17.3.2000 vročen dne 20.3.2000. Vendar pa iz (modre) povratnice, ki je pripeta k tožbi, izhaja, da je bila tožba toženi stranki drugič (tj. z ustreznim opozorilom) vročena dne 17.3.2000, pri čemer tožena stranka niti ni zatrjevala, da bi bil na vročilnici netočno zapisan dan vročitve (6. odstavek 149. člena ZPP/99). Zato je sodišče druge stopnje štelo, da je bila tožba toženi stranki drugič pravilno vročena dne 17.3.2000. Na (ne)pravilnost vročitve namreč ne vpliva morebitno nepravilno postopanje pooblaščenca tožene stranke za sprejem pisanj, saj gre pri tem za okoliščino na njeni strani, za katero je sama odgovorna. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP/99 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter (zakonito in pravilno) zamudno sodbo potrdilo (2. točka izreka).