Jedro

Vsaka od pritožb je samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.

Subjektivni rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 1. 12. 2015 se zavrne in se sklep potrdi.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 28. 1. 2016 se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo toženki naložilo, da plača tožniku 3.568,27 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 2.651,44 EUR od 13. 8. 2014 dalje do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 916,83 EUR od 24. 3. 2015 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 704,35 EUR s pripadki. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

S sklepom z dne 1. 12. 2015 je zavrglo toženkino vlogo z dne 21. 10. 2015 in vlogo z dne 13. 11. 2015 (naslovljeno kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje).

S sklepom z dne 28. 1. 2016 pa je ugotovilo, da je bila toženi stranki vročitev sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru III P 908/2014 z dne 25. 5. 2015 opravljena 3. 9. 2015. 2. Zoper sodbo in oba sklepa je toženka vložila pritožbo.

3. V pritožbi zoper sodbo, ki jo je vložila 18. 9. 2015, navaja, da se z odločitvijo ne strinja. Tudi sama je poskrbela za plačilo stroškov, med drugim je kupila drva za kurjavo, kupovala je material in prosila znance za pomoč, a nima dokazil. Poskrbela je za prehrano in bivanje sinov. Dodaja, da ji je tožnik dolžan preživnino. S stroški na položnicah ni bila seznanjena. Zaradi slabih odnosov, bivanja v hiši in skrbi za njeno okolico, je psihično uničena in je bila tudi na bolniškem dopustu, kar lahko dokaže. Na obravnavo ni prišla, ker je psihično stanje sprožilo neke zdravstvene težave. Izostanek je opravičila.

4. Pritožbo zoper sklep z dne 1. 12. 2015 vlaga zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) izpodbijane odločitve tako, da bo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stranke ugodeno. Navaja, da je sodišče 25. 5. 2015 opravilo narok, zadevo zaključilo in izdalo sodbo. To je storilo kljub temu, da je toženko v postopku opeharila njena dosedanja pooblaščenka in ne glede na to, da je sodišču posredovala obvestilo, da se naroka iz zdravstvenih razlogov ne bo mogla udeležiti, in da zaradi odsotnosti osebnega zdravnika ne more predložiti zdravniškega spričevala. V nadaljevanju opisuje svoje postopanje in ravnanje sodišča. Meni, da je bil v sodbi toženki dan napačen pravni pouk, saj gre za spor majhne vrednosti. Ugotavlja, da je sodišče toženko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njena vloga z dne 21. 10. 2015 šteje za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa tudi, ali z njo vlaga pritožbo. Toženka je v odgovoru opozorila na laično vloženo pritožbo, ki je sodišče, čeprav je pri njej vztrajala, ni predložilo pritožbenemu sodišču. Odločitev o zavrženju obeh vlog je preuranjena in nezakonita. Sodišče prve stopnje bi moralo ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ponovno razpisati glavno obravnavo ter zaslišati toženko. Meni, da predlog za vrnitev prejšnje stanje ni prepozen. Vložen je bil v objektivnem roku šestih mesecev. Ni bil zamujen niti petnajstdnevni subjektivni rok. Sodišče je z dopisom dne 2. 11. 2015 ni pozvalo, naj pove, kdaj je razlog za zamudo prenehal. Navaja še, da razlog pravzaprav še ni prenehal, saj njene zdravstvene težave še trajajo in psihiatrinjo še vedno obiskuje. Toženki je bila zaradi oprave glavne obravnave v njeni odsotnosti kršena pravica do obravnavanja, s tem pa storjena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Toženka vlaga pritožbo tudi zoper sklep z dne 28. 1. 2016. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno in se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 1. 12. 2015. Sodbo v tej zadevi je toženka prejela šele 21. 10. 2015, ko se je zglasila na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, takrat pa je vložila tudi laično pritožbo. Toženka zato meni, da ni zamudila petnajstdnevnega roka za vložitev pravnega sredstva, pa naj bo to v postopku pritožbe ali v okviru predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Opozarja še na to, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 2. 11. 2015 ni pozvalo, da izjavi, ali naj njeno vlogo z dne 21. 10. 2015 šteje za pritožbo zoper sodbo, to pa zaradi nepravilno napisanega pravnega pouka v sodbi. Vložila je tudi pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Poudarja tudi, da zdravstvene težave, ki so bile razlog za zamudo, še niso prenehale ter da se poslabšujejo. Sodišče prve stopnje je toženki s tem, ko je ni zaslišalo, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

6. Tožnik na vložene pritožbe ni odgovoril. 7. Pristojnost za sojenje v tej zadevi je bila z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 761/2016 z dne 6. 4. 2016. 8. Pritožba zoper sodbo z dne 25. 5. 2015 in pritožba zoper sklep z dne 1. 12. 2015 sta neutemeljeni, pritožba zoper sklep z dne 28. 1. 2016 pa je utemeljena.

9. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je vsaka od pritožb samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 28. 1. 2016

10. Kdaj je bilo sodno pisanje stranki vročeno, je dejansko vprašanje, o katerem sodišče ne odloča s sklepom. Tega ZPP ne predvideva. Sodišče s sklepom odloči le o pravni posledici, ki se na to dejstvo (morebiti) navezuje (na primer o zavrženju prepozno vložene pritožbe, o domnevi umika tožbe zaradi prepozno plačane sodne takse in podobno).

11. Za izdajo sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se šteje, da je bila sodba toženki vročena 3. 9. 2015, zato sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage.

12. Pritožbeno sodišče je, saj je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP).

13. O navedbah v pritožbi, saj so za odločitev nerelevantne, se pritožbeno sodišče ne izjavlja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 1. 12. 2015 a) glede odločitve o zavrženju vloge z dne 21. 10. 2015

14. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vlogo toženke z dne 21. 10. 2015 pravilno štelo za pritožbo zoper sodbo. Toženka namreč v njej zatrjuje napako pri vročanju sodbe, v nadaljevanju pa nasprotuje dejanskim ugotovitvam v sodbi. Tudi laični predlog na koncu vloge je usmerjen v spremembo sodbe.

15. Ugotovitve, da je bila toženki sodba sodišča prve stopnje vročena 3. 9. 2015, ko ji je bila sodna pošiljka puščena v hišnem predalčniku, toženka v pritožbi (zoper sklep z dne 1. 12. 2015(1)) ne izpodbija. Naslednji dan, to je 4. 9. 2015, je pričel teči 15-dnevni pritožbeni rok,(2) ki se je iztekel 18. 9. 2015. Pritožba, ki jo je toženka vložila 21. 10. 2015, je zato prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP), odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pa pravilna.

16. Na odločitev, ki se nanaša le na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, ne morejo vplivati očitki o procesni kršitvi, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe (ko je opravilo in zaključilo obravnavo v odsotnosti toženke); očitki o ravnanju sodišča po izdaji sodbe (ko toženke ni pozvalo, da pove, ali z vlogo z dne 21. 10. 2015 vlaga pritožbo; ko naj ne bi pritožbenemu sodišču predložilo toženkine laične pritožbe; ko je vsebino vloge razumelo (tudi) kot seznanitev z zatrjevano napako pri vročanju) ter navedbe o ravnanju toženkine pooblaščenke. Gre namreč za očitke, ki bi jih morala toženka uveljaviti s (pravočasno) pritožbo zoper sodbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o zavrženju (prepozne) pritožbe.

b) glede odločitve o zavrženju vloge z dne 13. 11. 2015 (predlog za vrnitev v prejšnje stanje)

17. Pritožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagala zaradi zamude naroka, ki ga je sodišče opravilo 25. 5. 2015. 18. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložila v subjektivnem roku petnajstih dni, ki ga določa drugi odstavek 117. člena ZPP.(3) Ta rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.(4) Da zdravstveno stanje toženki ni preprečevalo vlaganja pisnih vlog, torej tudi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne, pa v konkretnem primeru nedvomno velja (vsaj) za čas po 15. 6. 2015, ko je toženka sodišče (pisno) obvestila o razlogih za nepredložitev zdravniškega potrdila. Subjektivni rok petnajstih dni se je zato iztekel najkasneje s 30. 6. 2015. 19. Ker je bil predlog vložen šele 13. 11. 2015, je odločitev sodišča, ki ga je zavrglo kot prepoznega, pravilna (prvi odstavek 120. člena ZPP).

20. Same vsebine predloga za vrnitev v prejšnje stanje ZPP ne določa. Ob upoštevanju tretjega odstavka 105. člena ZPP in določil, ki se nanašajo na ta institut, pa mora predlog vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev. V konkretnem primeru pa za to tudi sicer ni bilo potrebe, saj je sodišče za zaključek, da je predlog prepozen, imelo vse podatke v spisu.

21. Na odločitev o tem, ali je bil predlog pravočasno vložen, ne morejo vplivati navedbe o „še trajajočem slabem zdravstvenem stanju“. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, obstoječe zdravstveno stanje toženki več kot očitno ne onemogoča vlaganja pisnih vlog in zato tudi na tek subjektivnega roka za vložitev predloga ne more vplivati. Nerelevantne za odločitev o pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa so končno tudi navedbe kršitvi, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje s tem, ko je obravnavo v tej zadevi opravilo v odsotnosti toženke in je tudi ni zaslišalo ter trditve, da je bilo zato tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Kot je bilo že navedeno, gre za očitke, ki bi jih toženka morala uveljavljati v (pravočasni) pritožbi zoper sodbo.

c) sklepno

22. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP sklep potrdilo.

Glede pritožbe zoper sodbo

23. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, 5. točka 316. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) izrecno določa, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, s pobotom ne more prenehati. Dejstvo, da tožnik toženki morda res dolguje plačilo preživnine, zato ne more biti podlaga, da bi sodišče zahtevek tožnika (zaradi pobotanja) delno zavrnilo.(5)

24. Toženka v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni trdila, da ima tudi sama do tožnika terjatev iz naslova stroškov uporabe nepremičnine. Posledično se tudi ni sklicevala ne na pobotanje po OZ, niti ni dala pobotnega ugovora po ZPP. Pritožbene navedbe, da je tudi sama plačala določene stroške, so zato nedopustna pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče, saj je ostala neopravičena, ne more upoštevati (337. člen ZPP). Tudi sicer ugovora pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi ne bi mogla uveljaviti (tretji odstavek 337. člena ZPP).

25. Ker na odločitev, da je toženka dolžna tožniku plačati prisojeni znesek, ne morejo vplivati toženkine psihične težave in slabi medsebojni odnosi, se pritožbeno sodišče o tem posebej ne izjavlja.

26. Sodišče prve stopnje je 25. 5. 2015 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti toženke, saj slednja, ko je pisno opravičila svoj izostanek in predlagala njeno preložitev, sodišču ni predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi izhajalo, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva in toženki onemogoča prihod na sodišče. Tega toženka ni storila niti na dodaten poziv sodišča, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odsotnost osebnega zdravnika ni opravičljiv razlog za to. Toženki je bila možnost, da se udeleži glavne obravnave(6), da se na njej izjavi in da jo sodišče zasliši kot stranko torej dana, le izkoristila je ni. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zato ni bila storjena.

27. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Glede pritožbenih stroškov

28. Ker pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, o tem pritožbeno sodišče ni odločalo.

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da drugačne trditve o dnevu vročitve, ki so vsebovane v pritožbi zoper sklep z dne 28. 1. 2016 niso upoštevne, saj gre za novo (samostojno) pravno sredstvo vloženo zoper drug sklep in izven pritožbenega roka zoper konkreten sklep.

Op. št. (2): Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker je v konkretnem primeru tožnik s tožbo zahteval plačilo 3.595,83 EUR, ne gre za spor majhne vrednosti. Pravni pouk v sodbi (tudi o 15 – dnevnem pritožbenem roku) je bil zato pravilen.

Op. št. (3): Drugi odstavek 117. člena ZPP se glasi: “Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela.“ Op. št. (4): A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 497. Op. št. (5): Primerjaj tudi odločbe: VS RS II Ips 240/2008, VSC I Ip 828/2007 in VSL I Cp 136/2010. Op. št. (6): V primeru, da bi toženka s predložitvijo zdravniškega potrdila izkazala, da je z naroka dne 25. 5. 2015 upravičeno izostala, bi sodišče razpisalo nov narok in toženki dalo možnost, da se na njej izjavi, opravilo pa bi tudi njeno zaslišanje (primerjaj zapisnik naroka z dne 25. 5. 2015, list. št. 39).