Jedro

V postopku v zvezi z obnovo postopka lahko stranka sodeluje le s pooblaščencem, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje tak predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrže. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik z laično pritožbo, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da za vložitev predloga za obnovo postopka ni potrebno zastopanje po odvetniku. Sodbe v predmetnem postopku ni bilo možno preizkusiti, zato uveljavljanje pritožbenih razlogov v prejšnjih postopkih sploh ni bilo možno. Sodišče prve stopnje ni opravilo preizkusa sodbe, ki je nesklepčna. Sodišče prve stopnje je samo spremenilo status spora in premoženjski zahtevek postavilo kot primaren, s čimer je kršilo ZPP. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, kot da je tožnik bil prisoten na naroku, čeprav ni bil, obravnavi pa se tudi ni pisno odrekel. Razpis bi moral biti razveljavljen, s čimer bi se ognili pravdi. Odvetnica tožene stranke ima stalno pooblastilo pri toženi stranki, kar ni dovoljeno. Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za obnovo ni upoštevalo novih odločb pritožbenega sodišča Pdp 285/2015 in Pdp 173/2015, sklepa o zavrženju predloga za obnovo pa se ne da preizkusiti. Podana je tudi bistvena kršitev iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Nagrada za postopek znaša 300 točk, uporabiti pa je potrebno nov Zakon o odvetniški tarifi. Tožnik še navaja, da ni prejel stroškovnika nasprotne stranke. Zahteva zavrnitev izpodbijanega sklepa s ponovnim preizkusom sodbe v predmetni zadevi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

5. V izpodbijanem sklepu ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je sklep jasno in podrobno obrazložen, v njem pa so navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih. Tožnik brez uspeha uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se ta kršitev določb pravdnega postopka lahko uveljavlja le v pritožbi zoper sodbo, sicer pa tožnik tudi ni izkazal razloga za izključitev sodnice, ki je odločala o predlogu za obnovo postopka.

6. V predmetnem postopku je sporno, ali je sodelovanje v postopku obnove brez pooblaščenca odvetnika dovoljeno. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 656/2013 z dne 30. 11. 2015 (in s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka), zavrglo. V izpodbijanem sklepu je med drugim navedlo, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Med izredna pravna sredstva med drugim spada tudi obnova. V postopku v zvezi z obnovo postopka lahko torej stranka sodeluje le s pooblaščencem, ki je odvetnik, ta določba pa ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, oziroma če ga je vložila stranka, ki ni izkazala, da ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen državni pravniški izpit. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tak predlog za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče pa glede na bistvene pritožbene navedbe še dodaja:

8. V zvezi z obveznim zastopanjem po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi je Ustavno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da za takšno ureditev obstajajo razumni razlogi in zavrnilo očitke o neskladju te ureditve z drugim odstavkom 14. člena ter s členi 22, 23 in 25 Ustave RS (tako npr. v sklepu opr. št. U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003; Uradni list RS, št. 73/03).

9. V obravnavanem primeru, v katerem tožnik želi obnovo postopka glede stroškov postopka, v nobenem primeru ne bi uspel s predlogom za obnovo postopka. Kakor je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, odločitve o stroških ni dovoljeno izpodbijati s predlogom za obnovo postopka kot izrednim pravnim sredstvom, saj je obnova namenjena morebitni razveljavitvi končne odločitve o glavni stvari.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 351. člena in 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških je odpadla, ker jih stranke niso priglasile.